Viseči most bode iz rekordnega celjskega proračuna

S celjskim proračunom za prihodnje leto so vsi svetniki in svetnice nadvse zadovoljni. Po mnogih letih znova krepko presega 70 milijonov evrov, obenem je, četudi ima primanjkljaj, investicijsko naravnan. Vse to je mogoče zaradi vlade, ki je končno občinam dvignila povprečnine, je poudaril župan Bojan Šrot, ki ob tem ponovno ni skoparil s pohvalami na račun aktualne vlade. Malo tudi zato, da določene jezi, je dodal. A dejstvo je, da so prej občine leta morale delovati na meji zmožnega in so morale varčevati na vsakem koraku, je še poudaril Šrot, ki je sejo mestnega sveta začel z očitki tistim, ki trdijo, da je projekt umestitve in občinskega financiranja visečega mostu voden netransparentno. Sodelavci so ga namreč spomnili, da je bil projekt vendarle svetnikom predstavljen v sklopu predstavitve evropskih projektov februarja leta 2018, ko je bil občinski svet sicer v drugačni sestavi. Zato mu je bilo kar malo žal, da se je minuli teden, ko je predstavitev projekta pripravila stranka SDS, rahlo opravičil in obljubil, da bodo tudi občinskim svetnikom projekt v kratkem predstavili.

Razdvojenosti ni. So le mediji

Zdaj morda niti tega ne bodo naredili. Podžupanja Breda Arnšek je namreč na opozorila svetnice SD Marijane Kolenko, da je bila viseča brv skomunicirana zelo slabo, zato je govor o razdvojenosti občanov ob projektu, odgovorila, da razdvojenosti dejansko ni. Vse, kar je, so le dramatični novinarski naslovi, s katerimi si mediji dvigujejo branost, je ocenila. A bo tudi ta bodočemu projektu, ki zagotovo bo, prinesla zgolj dobro reklamo, je dodala. Podobno vehementno je podžupanja že pred dvema letoma vsem dvomljivcem projekta - med svetniki teh ni veliko - zabrusila, da most bo, in prej ko se bodo s tem sprijaznili, bolje bo zanje. Tudi takrat je bila, tako kot na tej seji, razlog pomislekov umestitev okoli 200 tisoč evrov visoke postavke za projekt gradnje viseče brvi v proračun. Le da sta tokrat zavoljo netransparentnosti vodenja projekta proti sicer pohvalnemu proračunu, ki so ga sprejemali v prvem branju, glasovala le dva svetnika Levice.

Pred dvema letoma je bila ostro proti tudi svetnica Desusa Brigita Čokl, ki je opozorila, da ni pravne podlage za umestitev takšne postavke v proračun, ker ni sprejet prostorski načrt. Vendar je občina tudi za ta del poskrbela podobno "transparentno", saj so svetniki aprila 2018, torej spet v prejšnji sestavi, sprejeli obvezno razlago enega od členov več desetletij starega odloka o prostorskih ureditvenih pogojih. In po tej razlagi je bilo med drugim navedeno, da je na območju Grajskega in Miklavškega hriba mogoča tudi gradnja mostov in viaduktov. Vprašanje je, kdo od takratnih svetnikov je vedel, da je s tem sprejel vse potrebno za umestitev visečega mostu v prostor, saj ta ni bil omenjen niti z besedo. Tako kot sedaj tisti svetniki, ki se niso udeležili predstavitve projekta s strani stranke SDS, ne vedo, da se je projekt medtem podražil in zamenjal način financiranja - podrobnosti projekta namreč svetnikom na seji nihče ne razlaga, večina tega od občinskih uslužbencev in župana niti ne terja.

O prihodnosti različna mnenja

Tudi v današnji razpravi so se na temo visečega mostu oglasili vsega le trije člani mestnega sveta. "Moj očitek gre na to, da proračun lani ni vseboval tega projekta v načrtu razvojnih programov, kar mislim, da ni ustrezna rešitev, če se investicija takega obsega planira. Nameniti več kot 200 tisoč evrov za projektiranje, ne da bi mestni svet tak projekt ali obravnaval ali vsaj v okviru proračuna umestil v neko določeno prihodnost, se mi zdi neupravičena uporaba sredstev. Letošnji proračun sicer to odpravlja, ostaja pa nekaj grenkobe zaradi preteklih štirih let, ko se o tem projektu, kljub temu da je čas za to bil, nismo uspeli odkrito pogovoriti, predstaviti vsebinskih stališč, ki so različna," je dejal svetnik Levice Matija Kovač.

"Tako da še vedno pozivam občino, naj neko specializirano javno razpravo, na kateri bi bila tudi stroka, pripravi. Kljub temu da je o tem verjetno pozno govoriti, ker je vloga za gradbeno dovoljenje že dana in težko kaj bistveno spreminjamo. To ni golo nasprotovanje, ampak mislim, da tukaj zadev nismo dovolj dobro pretehtali in da za mesto bogate kulturne dediščine, ki ima še nekaj nedokončanih projektov na področju kulturne dediščine, ta ideja prihaja prehitro," je dodal in spomnil na nedokončano obnovo Knežjega dvorca. Župan mu je odgovoril, da je na temo brvi stroka svoje že povedala. "Enim je projekt všeč, drugim ne, vi spadate med slednje. Prihodnost pa bo pokazala, kdo je imel prav," je dodal župan.

Ravno prihodnost pa skrbi svetnico Marijano Kolenko, saj gre po njenem mnenju turizem sedaj v drugo smer. "Ne več v množičnost, na kar mi računamo s tem mostom. Ne verjamem, da bo naslednjih deset let tako. Komu pa bo potem most služil, če turizem ne bo šel v smeri, ki si jo želimo, da bi bila to močna gospodarska panoga. Drugo vprašanje pa je, ali imamo v Celju vzporedno ob takšni ideji tudi dovolj ozaveščene javne zavode, ki bodo morali veliko narediti v ozadju. Postavitev atrakcije, s tem, da je ne bomo znali dovolj promovirati in dovolj goreti zanjo, ne bo prinesla tega, kar si v tem trenutku vsi želimo. Tretji razmislek pa je, kako bo to vzdrževano. Namreč, eno je postaviti objekt, drugo pa je to vzdrževati." Na temo mostu se je oglasila le še svetnica Čoklova in dodala, da so februarja 2018 sicer res predstavili projekt turistične brvi, vendar že takrat k projektu niso mogli dajati dobronamernih idej in pripomb. "Dajmo zadevo v javno razpravo, kot se to pri takšnih projektih dela," je predlagala. Šrot, ki je medtem moral zapustiti sejo, je ni slišal.