Viseči most v Celju: občinski, dražji in z zamudo

Dilem o tem, ali bo Celje dobilo 505 metrov dolg viseči most ali turistično brv, kot ji tudi pravijo, ni več. Jekleni most bo predvidoma leta 2023 povezoval Grajski in Miklavški hrib, saj so pred tedni vložili vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja. In šele sedaj, ko je projekt tako rekoč končan (pridobljena so vsa potrebna soglasja, katerih ni bilo malo), so ga deloma predstavili javnosti. A bolj na tihem in zgolj izbrani javnosti. Predstavitev projekta je organiziral občinski odbor stranke SDS, ki o dogodku ni javno obveščal ostalih prebivalcev. Kot so dejali, so želeli biti seznanjeni z osnovnimi podatki, da se bodo o tem lahko lažje pogovarjali. Temu primerna je bila skromna udeležba.

Javno-zasebno partnerstvo odpisano

Arhitekt brvi Nande Korpnik je odstrl kar nekaj pomislekov, ki se Celjanom porajajo ob ideji viseče brvi. Slednji jih sicer do zdaj javno še niso imeli priložnost izreči, zato je nekaj posameznikov, med katerimi je neuradno in zgolj po naključju le zaokrožila novica o dogodku, z veseljem izkoristilo priložnost. Tako se je Iztok Skok spraševal, kako bo most odprt v vetrovnih dneh, pa kako bo videti čez 10, 20 let, ko ne bo več 'trnek za turiste'. Moti ga, da je zasnovan na legendi, za katero ni nobenega dokaza, in še, da je župan pred volitvami obljubil, da most Celjanov ne bo stal niti evra, pa je že več sto tisoč evrov šlo za pripravo dokumentacije. Na to se je odzval župan Bojan Šrot, ki je med poslušalci prosil za besedo. "Ne vem, kdaj sem rekel, da most ne bo stal Celjanov niti evra. Mogoče ne razumete. To ni projekt ali objekt kot recimo igrišče, ki ga zgradimo, stane, pa od tega nič ne dobimo. To je ekonomski projekt. Prepričan sem, po zelo realni oceni, da se bo v desetih letih polovica Slovencev sprehodila čez ta most, to je okoli 100.000 ljudi na leto, če turistov ne štejemo. Zelo slabo poznate podatke, če o tem dvomite. Mi imamo zdaj na starem gradu več kot 70.000 obiskovalcev. To vemo, ker plačajo ljudje vstopnino," je izpostavil Šrot, ki ima glede financiranja projekta sedaj drugačne plane od nekoč izpostavljenega javno-zasebnega partnerstva – denar za gradnjo bodo poskušali pridobiti v naslednji finančni perspektivi; razpis za turistične produkte naj bi bil objavljen v začetku prihodnjega leta. Sama gradnja se je sicer zaradi dviga cen gradbenih surovin podražila. Sedaj projekt, vključno s samo gradnjo mostu kot gradnjo poti, ki bodo vodile do mostu, ocenjujejo na 3,5 do 4 milijonov evrov.

Obetajo si 300 turistov dnevno

Celjska brv sicer ne bo več najdaljša – medtem so daljši viseči most zgradili na Portugalskem. "Naša novica nikoli ni bila, da postavljamo svetovni rekord ali Disneyland. Imamo lepo mesto, dva čudovita muzeja, Mesto pod mestom, Heraklejevo svetišče; obnova tega nas še čaka. Naša želja je, da naredimo turistični produkt Zgodovinski dan v Celju. Ko pride obiskovalec v Celje, si pogleda znamenitosti, gre preko splavarskega mostu do Heraklejevega svetišča, naprej po poti do mostu, preko mostu na Stari grad in zaključi zgodovinski dan. Prepričan sem, da bo most bistveno spremenil sliko življenja v samem mestu. Predstavljajte si 300 ljudi dodatno na dan v mestnem jedru, ki bodo porabili vsaj 25, 30 evrov, to je letno okoli 2-3 milijone evrov v mestno ekonomijo," je dodal Šrot.

"Zahvala Leonu Podlinšku (predsednik SDS v Celju, op. p.) za organizacijo tega dogodka, bi pa izrazil žalost, da v štirih letih neke konstantne debate o tem mostu ni bilo. Ta dogodek, ki ga ni organizirala občina, je danes prva priložnost, da se tudi v nekih vsebinskih aspektih gradnje tega mostu pogovarjamo," je uvodoma komentiral občinski svetnik Levice Matija Kovač. "Mislim, da se tu enostavno podcenjuje, kakšen učinek bo projekt na mesto imel, hkrati pa se precenjuje vrednost ekonomskega potenciala pri izboljšanju turistične ponudbe. Kdor v Celju ne more biti zadovoljen s trženjem kulturne dediščine, ki jo imamo, ker smo nacionalni prvaki na tem področju, mu bo taka dodatna atrakcija težko prinesla bistveno višje ali boljše učinke z vidika ekonomike samega turizma."

"Originalna" lokacija, ne legenda

Glede očitka, da podobnega dogodka v vseh teh letih še ni organizirala občina, je Šrot dodal, da ga imajo v kratkoročnem načrtu, a jih je – nič hudega – SDS pač malo prehitel. Medtem pa si sam arhitekt Korpnik prav želi čim več takšnih razprav. "Te lahko zgolj doprinesejo. Tovrstni projekti morajo dolgo trajat, morajo iti skozi preverbe in mora se o njih javno debatirati," poudarja. Z njimi se namreč razblini marsikateri pomislek. Sam je jasno poudaril, da niti po legendi takšnega mostu nikoli ni bilo. Če že, so bili krajši in na drugih lokacijah. Pa da bo v res vetrovnem vremenu, ko bo most sem in tja več kot 100 metrov nad tlemi zibalo tudi v razponu šestih metrov, zaprt. A to naj bi bilo le kratkotrajno. Tudi sicer se bo majal, zato sprehod v visokih petah ne bo priporočljiv.

Jasno je povedal še, da je gradnja takšnih mostov po Evropi zdaj modni hit. "Tu nismo kaj posebno originalni. Edino, kar je originalno, je ta kontekst. Celje ima idealno sliko, ker ima dva hriba, ki zamejujeta južni rob mesta, imamo legendo, imamo grad, imamo Miklavški hrib, ki je že tako ali tako namenjen rekreaciji in je prepreden s potmi, pa še staro mestno jedro. Grad je sedaj malo težje dostopen, z mostom bomo skrajšali pot in naredili logično povezavo." Opisal je nekatere druge vidnejše zgradbe v mestu, ki so sprva morda nekoliko motile, denimo veleblagovnica T je kot komet "padla" v mesto, vendar so se sčasoma vendarle zlile v celoto mesta. "To so arhitekturni konflikti, ki se vseskozi dogajajo. Za arhitekturo je značilno, da morajo najprej stvari funkcionirat, na estetiko se ljudje običajno navadijo." In še, poudarja arhitekt: "Bil bi že čas, da ima Celje kakšno atrakcijo."