"Ni naključje, da sem danes tu, je pred Toplarno Celje dejal okoljski minister Andrej Vizjak, edini minister ali vladni predstavnik, ki si je kadarkoli uradno ogledal celjsko toplarno. "Nisem odšel na Dansko, kjer je naprava, ki je hkrati tudi smučišče, niti nisem šel na Dunaj, ampak sem šel v slovensko Celje, kjer imajo napravo, ki je plod slovenskega znanja pa tudi poguma lokalne skupnosti z županom na čelu, ki je že pred desetletji prepoznala to priložnost. Naprava za nami je kakovostna, odlična za soproizvodnjo električne energije in toplote za okoliško prebivalstvo. Gre za primer dobre prakse v Sloveniji, ki nam bo lahko veliko pomagal pri načrtovanju tudi ostalih objektov, naprav, ki jih nameravamo preko koncesij zagotoviti v tej državi."
Izpuste težkih kovin merijo dvakrat letno
Te bodo postavili v Ljubljani, Mariboru in Kočevju, je razkril minister, Celju pa bodo dovolili, da bodo v objektu namesto dosedanjih 30 tisoč ton letno skurili oziroma termično obdelali 40 tisoč ton mešanih komunalnih odpadkov in komunalnega blata.
Posel s sumljivimi sencami
Idejo, da bi s sežigalnico rešili težavo z daljinskim ogrevanjem, ki bo vsaj čez deset let postala resna težava Šaleške doline, so imeli tudi v Velenju (tudi ti so lani ogledovali le tuje prakse), a očitno v ožji zbor niso prišli. "Mi smo peljali zelo transparenten postopek. Lokalne skupnosti smo večkrat pozvali, kje je kakšen interes. Na koncu vemo, da brez partnerstva z lokalno skupnostjo oziroma okoljem, kjer bodo te naprave stale, teh rešitev ni, tako so se na koncu izoblikovale te lokacije, ki sem jih omenil," je dejal minister. Zgrajene naj bi bile v tej finančni perspektivi - država naj bi soprispevala okoli 30 odstotkov njihove vrednosti, skupaj bodo za sežigalnice namenili 60 milijonov evrov.
Celjska Toplarna je sicer stala precej manj, kot bodo nove. "Nas je pred 13 leti ta objekt stal okoli 20 milijonov evrov. Predvidevamo, da bi danes - glede na razmere - lahko bilo tudi dvakrat toliko," je ocenil direktor celjske Energetike, ki upravlja Toplarno Celje, Aleksander Mirt. Podjetje KIV z Vranskega, ki je bilo odgovorno za postavitev opreme v edini tovrstni slovenski toplarni, je kmalu zatem končalo v stečaju (deloma zato, ker naj bi se bili zakalkulirali ravno ob tem projektu), na celjskem sodišču pa potekajo postopki, ki nakazujejo, da so pri gradnji Toplarne nekaj v žepe pospravili tudi posredniki.
Stabilne cene ogrevanja
Vseeno so vsaj Celjani, ki so vezani na daljinsko ogrevanje, z objektom veliko pridobili - ogrevanje se jim niti sedaj v času velikih podražitev plina ni bistveno podražilo. "V tem času smo privarčevali okoli 300 tisoč ton prostora na naši deponiji, zaradi tega objekta ima več kot sedem tisoč gospodinjstev zelo nizko ali eno najnižjih cen toplotne oskrbe v Sloveniji. V tem času smo primerljivo proizvedli za približno enoletno porabo električne energije vseh celjskih gospodinjstev. To so rezultati, ki dokazujejo, da je Toplarna res odličen primer dobre prakse," je poudaril celjski župan Bojan Šrot in ob tem ponovno omenil, da se je pred leti okoljski minister z delegacijo mimo Celja peljal na ogled prakse dunajske sežigalnice.
Edina skrb nekaterih Celjanov vsa ta leta je, kako objekt vpliva na zdravje. Pred časom je na problem sežigalnic opozorila tudi zdravniška zbornica, med drugim je dejala, da takšni objekti ne sodijo v (predvsem neprevetrena) mesta, kjer živi veliko ljudi.
Dnevno v objektu termično obdelajo za deset tovornjakov mešanih komunalnih odpadkov in za kamion komunalnega blata iz čistilne naprave. "Kjer ni ljudi, tudi ni potrebe po toploti," je na tak pomislek odgovoril minister. Dr. Filip Kokalj z mariborske fakultete za strojništvo pa je zatrdil, da so emisije nekajkrat nižje od zakonsko dovoljenih. "Sežigalnice so najbolj nadziran proces izgorevanja izmed vseh procesov. Kontrolirano se meri 14 različnih parametrov v dimnih plinih. Kar ni mogoče, se spremlja z občasnimi meritvami dvakrat letno," je dejal. Med slednje sodijo tudi težke kovine, te merijo zgolj dvakrat letno, a tudi te vrednosti nikoli niso bile presežene, je dodal.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
