Vlade se menjavajo, ministri tudi, kmet pa dela dolga leta

Današnje srečanje zadružnikov celjske, koroške in savinjsko-šaleške regije v Celju je minilo v duhu dan prej podane odstopne izjave nadzornika Deželne banke Slovenije (DBS) in predsednika upravnega odbora Zadružne zveze Slovenije Petra Vriska. DBS, še edina slovenska banka, je namreč tesno povezana s poslovanjem kmetov, ponuja jim denimo ugodna posojila za številne dejavnosti, povezane s kmetovanjem, predvsem pa so zadruge preko Kapitalske zadruge z 21-odstotnim lastniškim deležem največje posamične lastnice omenjene banke. Skupina Prva in Prva osebna zavarovalnica, ki sta posredno v lasti Alenke Žnidaršič Kranjc, imata v lasti dobrih 25 odstotkov, KD Group pa dobrih 19 odstotkov. In po bojih, ki so se v preteklosti odvijali med lastniki, je bilo pričakovati, da bodo zadružniki prej ali slej izgubili vodilno mesto v nadzornem svetu banke. Nasprotniki so namreč že dolgo trdili, da DBS pod prejšnjim vodstvom ni ustrezno vodila poslov v povezavi s Semenarno Ljubljana, v kateri je bil nadzornik spet Vrisk. Pred kratkim pa je Banka Slovenije ugotovila, da Vrisk ni več primeren za opravljanje nadzornika banke. Odstop je bil tako le še vprašanje časa.

Vrisk: Banka Slovenije vidi le določene

"Dvanajst let smo z ekipo to banko, ki je blizu kmetom, zadrugam, reševali, jo pripeljali na zeleno vejo. Je edina banka, ki po terenu ni zapirala poslovalnic, čeprav tega pritiska ni bilo enostavno zdržati," zgodbo opisuje Vrisk. Dodaja, da se za banko v času, ko je bila v težavah, nihče ni zanimal, sedaj, ko prinaša dobičke, pa se je zanimanje povečalo. "Prva zavarovalnica in KD Group sta se povezali, protipravno usklajeno delujeta, Banka Slovenije pa kljub dokazom tega ne prepoznava in šikinira naše zadružne predstavnike v banki, nam nalaga neka bremena in vseskozi preverja z revizijami, njihovega protipravnega ravnanja pa ne vidi. Človek ima pri tem občutek, da neki lobiji iz ozadja diktirajo, kaj naj kdo dela in česa ne. Zato na tem mestu apeliramo na določene državne institucije, da to pogledajo, kajti katastrofa za kmetijstvo in podeželje bi bila, če bi se s to banko karkoli zgodilo. Zato sem protestno odstopil s funkcije člana nadzornega sveta, da javnost opozorim, da to ni način. Pritiski, krivične obtožbe in revizije, ki niso ničesar pokazale, a vendar se Banka Slovenije ne spušča v delo zadružnikov, tistih, ki težko kršijo bančna pravila, pa ne vidijo," opozarja Vrisk.

Slab znak na obuditev Plečnikove lepotice

Vriskov odstop konkretno za Celje ne pomeni nič dobrega. Lahko se namreč zgodi, da bo znamenita Plečnikova stavba v Vodnikovi ulici, v kateri je bila pred leti uprava Banke Celje, nato pa jo je dobila nazaj DBS, še naprej prazna. "Ko sem bil še predsednik nadzornikov, sem vse nadzornike pripeljal v Celje na ogled prostorov. Bili so kar navdušeni, zato smo naložili upravi, da pripravi predlog selitve banke v Celje. Zakaj pa bi morali biti sedeži vseh bank le v Ljubljani? Navdušen je bil tudi celjski župan Bojan Šrot, sedaj pa ne vem, kako bo s tem," dodaja Vrisk. "Me ne čudi, da se je slovensko bančništvo razletelo. Ko gre za banko, je zadaj toliko interesov, da človek ne more verjeti."

Zadruge, z izjemo koroške, majhne, a avtonomne

Povsem drugače naj bi bilo v zadrugah, kjer so pravila že 150 let praktično enaka – lastniki so kmetje, pri čemer ima vsak član en glas. "Povprečna zadruga ima 200 članov (Koroška zadruga s tisoč člani je izjema) in okoli 11 milijonov evrov prometa. Ne gre torej za velike konglomerate, saj živijo na podeželju, kjer služijo kmetu in tudi tam dajejo delovna mesta. Nekateri sicer razmišljajo, da bi morali zadruge združiti v eno veliko, a to je iluzija. Zakaj bi kmete silili v nekaj, česar nočejo? Vsakokratna vlada, politika govorita, to in ono morate. Vsak novi minister reče, vi bi morali to in to. Mi pa pravimo, vprašajte kmete. Če imajo kmetijo 100, 200 let, potem vedo, kako kmetovati, gospodariti, verjemite jim. Vlade se menjavajo, ministri tudi, kmet pa je tam dolga leta. Spoštujmo ga."