Rozmari Petek
Velenjski avtobusi na vodik se iz leta v leto izmikajo. Po sporazumu, ki sta ga aprila 2019 podpisala Mestna občina Velenje (MOV) in Termoelektrarna Šoštanj (TEŠ), bi se Velenjčani že lani morali po mestu voziti z avtobusi na vodik. Če vendarle projekta ne bi mogli do konca leta 2020 izpeljati, pa naj bi TEŠ občini primaknila 600 tisoč evrov za kakšen drug projekt, ki bi pomenil izboljšanje kakovosti življenja prebivalcev. Tako so se namreč dogovorili po tem, ko je MOV umaknila tožbo proti TEŠ zaradi neizplačila 750 tisoč evrov odškodnin, kolikor jim je po sporazumu, ki ga je takrat v imenu TEŠ podpisal prav sedanji župan Peter Dermol, TEŠ dolgoval.
Brez denarja projekta ni
V dogovoru, po katerem bi MOV z vpeljavo avtobusov na vodik postala pionir med evropskimi mesti, je bilo zapisano, da občina poskrbi za nakup avtobusov, TEŠ pa za razširitev vodikarne in polnilnice. Ob tem naj bi po prvih obljubah TEŠ za nakup avtobusov primaknila še 300 tisoč evrov, o čemer sicer kasneje v TEŠ oziroma HSE kot lastnici TEŠ niso želeli ničesar slišati. Občini je uspelo izpolniti svoj del dogovora; že v drugi polovici leta 2019 so od Eko sklada dobili odobrena nepovratna sredstva za nakup šestih avtobusov (dva naj bi kupila občina Šoštanj, ki se je projektu priključila kasneje), okoljska organizacija FCH iz Bruslja pa jim je obljubila še milijon evrov pomoči. Tako so imeli obljubljenih že 95 odstotkov vsega denarja za nakup avtobusov, a nakupa vseeno niso opravili, ker je bila gradnja polnilnice in vodikarne še vprašljiva.
Sosežig res odpisan?
V medijih se je v tem tednu ponovno pojavila informacija, da je TEŠ od sosežiga odstopil. Mnogi podporniki okolja so bili ob takšni novici vzhičeni. V TEŠ namreč še vedno ponavljajo nasprotujoče si sporočilo, da sosežiga v bloku 6 ne bodo izvajali, bodo pa končali postopke, ki so jih z namenom sosežiga podali na Agencijo RS za okolje (ARSO). Kot smo preverjali, trenutno na ARSO poteka postopek pridobivanja okoljevarstvenega soglasja za sosežig, ki je pogoj za vložitev vloge za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja. Vloge za pridobitev okoljevarstvenega soglasja torej niso umaknili, kar pomeni, da - če dokumentacijo uredijo - lahko projekt kadarkoli kasneje vendarle oživijo in izpeljejo do konca.
Podobno je še danes. "Stanje je takšno, da imamo podaljšan rok dobave oziroma naročila za nakup avtobusov, v tem trenutku pa potekajo razgovori tako z ministrom za okolje in prostor kot z ministrom za infrastrukturo glede financiranja polnilne postaje in razširitve vodikarne na območju TEŠ," opisuje velenjski župan Peter Dermol. "Lahko rečem, da v tem trenutku so pozitivni signali, zato pričakujem, da bomo kmalu našli neko rešitev, da pomagamo vzpostaviti to polnilnico in novo vodikarno in bomo lahko ta projekt tudi celostno zaključili." Minuli teden so se sestali z ministrom za okolje Andrejem Vizjakom in, kot so po srečanju povzeli na MOV, je minister potrdil stališča državnih organov glede pomena in potencialov za uporabo zelenega vodika.
Ključna višina nepovratnih sredstev
Dejstvo namreč je: brez nepovratnih sredstev za razširitev vodikarne (manjša vodikarna v TEŠ že stoji za potrebe ohlajanja naprav) in povsem nove polnilnice za avtobuse na vodik projekta ne bo. Kot je mogoče razbrati iz odgovora vodje omenjenega projekta pri TEŠ Jožeta Lenarta, pa ni ključ rešitve le v odobritvi nepovratnih sredstev, temveč je ključno vprašanje, koliko nepovratnih sredstev bodo prejeli.
"Gre za skupni projekt MOV in TEŠ, pridružena je tudi Občina Šoštanj, zato ga je treba kot takega tudi obravnavati. Cilj vseh deležnikov projekta je seveda pridobiti čim večji delež nepovratnih sredstev, saj višina lastnih sredstev neposredno in znatno vpliva na končno ceno vodika kot energenta. Za projekt je ključno, da so stroški alternativne mobilnosti vsaj primerljivi ali ugodnejši od konvencionalne mobilnosti," odgovarja Lenart. Po podpisanem sporazumu naj bi cena za kilogram vodika, ki je v Evropi okoli 10 evrov, v TEŠ znašala med 4 in 6 evri za kilogram. Takšno ceno bi moral TEŠ zagotavljati vsaj deset let trajanja projekta, sicer se pozitivna zgodba ne bi izšla.
Izpuh vozil na vodik je le čista in neškodljiva vodna para
Kot še dodaja Lenart, bi po oceni za postavitev vodikove infrastrukture za proizvodnjo, hrambo in polnjenje, ki bo z vodikom zmožna oskrbovati šest mestnih avtobusov, znašala nekoliko več, kot je ocenjena nabavna vrednost vozil oziroma v razponu med 4 in 5 milijoni evrov. "TEŠ je doslej izdelal investicijsko dokumentacijo. V teku je tudi upravni postopek za spremembo občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN). Ali bo za nameravano investicijo potrebna presoja vplivov na okolje, pa je v domeni odločitve ARSO. Vodikova infrastruktura bo v primeru realizacije projekta stala na vzhodnem delu območja TEŠ v bližini obstoječe vodikarne," je še dodal Lenart.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
