Rozmari Petek
Ko so pred tremi leti v praznih prostorih prvega nadstropja nakupovalnega središča v centru Velenja odpirali Vzorčno mesto, si skoraj nihče ni znal predstavljati, kaj se bo tam sploh dogajalo. Ideja dveh mladih Velenjčanov, Mihe Cojhterja in Erika Kapferja, z izkušnjami iz tujine je bila namreč precej nenavadna: ustvariti mesto, kjer bo predvsem šolska snov predstavljena na drugačen, zanimiv in nepozaben način.
Dovolj radovednosti, da jima je prisluhnila, je imela direktorica Andragoškega centra Ljudske univerze Velenje Brigita Kropušek Razinger, zato Vzorčno mesto še danes sodi pod okrilje Ljudske univerze. Pri tem je pomagala velenjska občina, ki je za delovanje v teh letih namenila več kot 450 tisoč evrov. Da so se pri podpori odločili prav, kažejo številke. V treh letih si je Vzorčno mesto ogledalo skoraj 30 tisoč učencev, dijakov in drugih vedoželjnih posameznikov.
Matematika pri prenovi stanovanja
Če bi bilo to šolsko leto običajno, šole od lanskega septembra dalje ne bi več mogle dobiti prostega termina za obisk Vzorčnega mesta. Čisto vse termine so namreč zasedle že ob začetku šolskega leta. Tokratna razstava, bolje rečeno delavnica, je namreč sploh nadvse poučna in praktična. Branil se je ne bi marsikateri posameznik, ki se samostojno loteva prenove stanovanja. Snovalca Vzorčnega mesta sta namreč poustvarila pogoje, v katerih se lahko učenci sami lotijo tega podviga. Sprva tako, da izmerijo in izračunajo (hja, za to je potrebno znanje ploščine), koliko ploščic bodo potrebovali, koliko barve, da bo prenova čim bolj ekonomična. "Učenci se lotijo pravzaprav vsega. Morajo položiti vodovod, električne kable, tapete, ploščice, morajo se naučiti, kako pravilno delati z orodjem. Vsaka skupina učencev namreč sestavi svojo sobo oziroma kopalnico, kuhinjo," opisuje Miha Cojhter. Pri tem izpostavi, da učenci uporabljajo pravo orodje. Zato se morajo najprej naučiti pravilnega ravnanja z njim.
Soba pobega sameva
Lani avgusta so v Vzorčnem mestu postavili tudi posebno avtorsko sobo pobega, poimenovano Mali rumeni vagon. Namenjena je obiskovalcem od 12 leta naprej. "Vemo, da je soba pobega zelo popularna igra, mi smo jo nadgradili z zametki izobraževanja. Cilj ni izključno iskanje ključa, ampak je ta sestavljen iz različnih elektronskih delov, ki jih morajo igralci sestavljati in se na ta način izobražujejo. Če prav naredijo, lahko zbežijo ven," opisuje avtor Miha Cojhter. "V svetu ni sob pobega, ki bi omogočale izobraževanje. Obstajajo licenčne, kjer bereš tekste, rešuješ puzzle. Mi smo jo naredili na način, da obiskovalci sami delajo, senzorji pa se sprožijo ob pravilnih nalogah," je še opisal avtor.
To je le grob opis. Dejansko so ure renoviranja stanovanja veliko bolj zabavne in dinamične. "Učenci morajo material v našem 'skladišču' najprej kupiti. Sledijo prikazi, kako se posameznega dela lotiti. Pri tem naletijo tudi na eno ukano - v vsaki sobi manjka eno orodje. Tega pa dobijo, ko pravilno odgovorijo na nekaj vprašanj. Če odgovorijo pravilno, se omarica odpre in si lahko vzamejo orodje," opisuje sogovornik. Animacij je pravzaprav na vsakem koraku veliko. "Ko skupina, ki renovira kopalnico, pravilno položi toplo in mrzlo vodo, začne pralni stroj prati, račke v banji se začnejo kopati in podobno," nadaljuje Cojhter. Vse skupaj opravijo v petih šolskih urah. V tem času morajo za sabo tudi počistiti.
Čarovniška delavnica bo počakala
Prvoten plan je bil, da bi v prihodnjem šolskem letu v Velenje vabili s prav posebno čarovniško delavnico, ki bi vključevala kemijo, biologijo. Ali, povedano drugače, naredili naj bi delavnico, v kateri bi združili stvari, videne v Harryju Potterju, Igri prestolov ... "Ob vsaki snovi bi se naučili novega uroka. Na koncu bi bili priča borbam. Skratka fantazijski, magični svet," je jeseni še napovedoval Cojhter. A ker si je v tem šolskem letu delavnico renoviranja stanovanja lahko ogledalo le malo otrok, preden so se šole zaprle, jo bodo za leto dni še podaljšali. "Učitelji kličejo, da bi si radi ogledali še to razstavo renoviranja. Škoda bi bila, da ne bi bila izkoriščena. Sama pa komaj čakam tisto čarovniško," smeje dodaja Kropušek Razingerjeva.
Do znanja se je mogoče dokopati tudi na zanimivejši način od šolskega
Medtem načrtujejo, da bodo podobno Vzorčno mesto postavili tudi v zasavski regiji. "Pri tem gre sicer za del projekta Centra prihodnosti, ki vključuje tudi prenos dobrih praks. Ideja je, da mi prenesemo Vzorčno mesto v staro vstopno stavbo nekdanjega rudnika Trbovlje - Hrastnik. A ne kar kopijo našega," opisuje Erik Kapfer. V času navideznega mirovanja sta akterja Vzorčnega mesta prijavila še dva projekta na Ljubnem ob Savinji. Prenovila bosta njihov muzej flosarstva. "Drugi projekt je prva pametna učilnica na podeželju, ki jo urejamo v Osnovni šoli Ljubno. Njihovo prejšnjo knjižnico bomo spremenili v novo, drugačno učilnico prihodnosti po metodi Vzorčnega mesta. Notri bo kup interaktivnih stvari, cilj pa je poudariti vsebine iz turizma. Tako to ne bo le učilnica, temveč bo omogočala tudi usposabljanje delavcev v turizmu. Ciljamo predvsem na mlade, da postanejo ambasadorji turizma v Zgornji Savinjski dolini," je še povedal Kapfer.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
