Z enim kamionom zaslužili okoli dva tisoč evrov. Ovadeni prekupčevalci z blatom iz čistilnih naprav, na črno odloženim v okolje

Obsežna preiskava, v kateri so celjski kriminalisti iskali krivce za onesnaženje kar štirih lokacij na območju Savinjske doline z odpadnim in najverjetneje nevarnim komunalnim blatom, je zaključena. Krivce so sicer našli že tudi okoljski inšpektorji in izpeljali svoje postopke, ki gredo predvsem v smeri vzpostavitve območja v prvotno stanje (kršitelji so v večini primerov odloženo blato na podlagi inšpekcijskih odločb nato vendarle odpeljali - kolikor ga je po izdatnem dežju sploh še ostalo; v enem primeru je blato odstranila sicer nič kriva šentjurska občina), del, ko naj bi pred sodiščem odgovarjali za svoja dejanja, pa je sedaj uspešno izpeljala še policija.

Lastnikom zemlje drobiž

Skupaj so ovadili devet oseb, od tega pet fizičnih in štiri pravne. Ovadili so odgovorne osebe iz Celja, Domžal in Ljubljane. Že na podlagi inšpekcijskih odločb je jasno, da so med njimi celjsko podjetje CEP, ki je imelo s Komunalnim podjetjem Ptuj sklenjeno pogodbo za odvoz blata, ter ljubljansko podjetje MHS, ki je imelo pogodbo za odvoz blata z OKP Rogaška Slatina, štirje vozniki tovornjakov, zaposleni v podjetjih iz Domžal in Ljubljane, ter 27-letni moški z okolice Šentjurja. "Skupne ugotovitve so, da so storilci delovali zelo usklajeno, praviloma so iskali občane, ki so imeli ustrezne prostore, najpogosteje pod pretvezo, da gre za legalno odloženo gnojilo. Pri tem so posameznikom celo pokazali ponaredek listine, da ne gre za nevaren odpadek. Lastnikom zemljišč, kamor so odvažali, so praviloma izročali gotovino - okoli sto evrov za odložen kamion," opisuje vodja celjskih kriminalistov Milan Vogrinec.

Tudi okoljski inšpektorji so poleti opisovali, da je denimo lastnik zemljišča v Vodulah pri Dramljah pripovedoval, da mu je znanec predlagal dovoz zemlje, ki da je pomešana s sekanci. V zameno za to je prejel 350 evrov, salamo in šest pločevink piva. "Odpadke so vozile različne med seboj nepovezane firme, tudi niso imeli sklenjenih pogodb, čeprav so delovali zelo usklajeno. Na posameznih območjih so imeli posameznike, ki so iskali primerne lokacije, kjer bi lahko te odpadke odlagali," je dodal Vogrinec. V povprečju so lastniki zemljišč prejeli okoli sto evrov za vsak pripeljani tovornjak "zemlje, pomešane s sekanci", ki je zelo čudno smrdela. Celo tako močno, da okoliški prebivalci po več dni niso mogli odpirati oken.

Po drugi strani pa je podjetje, ki je s posameznim komunalnim podjetjem sklenilo pogodbo o odvozu blata, prejelo vsaj 117 evrov za tono odpadka (tovornjaki so lahko vozili po več ton naenkrat). Kot je poleti za Večer dejal direktor OKP javnega komunalnega podjetja v Rogaški Slatini Bojan Pirš, so sami za odvoz komunalnega blata plačevali med 150 in 175 evri, misleč, da bo izbrani izvajalec ravnal v skladu s predpisi. Dejansko pa je njihovo blato končalo v okolici Podčetrtka in v Spodnjih Grušovljah (ta lokacija je bila odkrita julija), blato iz Čistilne naprave Ptuj pa je deloma končalo na dveh lokacijah v Šentjurju. "Preprodajalci blata" so tako z enim kamionom zaslužili tudi do dva tisoč evrov, skupaj pa so v naravi pustili več kot 500 ton. S tem so po grobih izračunih (nosilnost tovornjaka znaša od 22 do 25 ton) zaslužili okoli 45 tisoč evrov.

Škoda v okolju še ni znana

Družba CEP, ki je imela s komunalnim podjetjem sklenjeno pogodbo za prevzem blata, sama ni opravljala prevozov, temveč je vključila podizvajalce. S tega vidika bi se lahko zagovarjala, da ni vedela, kaj ti počnejo. Vendar je hkrati v evidenčne liste vpisala, da so denimo konec maja v njihov zbirni center Bukovžlak (skladiščni prostor, ki ga najemajo od podjetja Simbio) prevzeli kar 450 ton blata in da so ga deloma še isti dan, del pa dan kasneje oddali v zbirni center odpadkov ML surovine - s tem, da so ga oddali celo dobrih sto ton več, kot so ga prejeli!

Inšpekcija je v tem primeru podjetju CEP lahko naložila le, da bo moralo v prihodnje vnašati točne podatke. Dokazano namreč je, da v tem času na Bukovžlaku niso ničesar skladiščili, kar potrjujejo tudi v Simbiu. A še na takšno odločitev inšpektorata so se pritožili. Podobna zgodba se je odvila pri iskanju nevarnih odpadkov, izkopanih pri sanaciji vrtca Hudinja. Tudi takrat so njihovi evidenčni listi kazali, da so odpadki v Zalogu, ki je pogorel, kasneje, da so jih predali drugemu podjetju, dejansko pa naj bi bili - vsaj tako sumijo nekateri zaposleni na okoljskem ministrstvu - končali v pregradi med Velenjskim in Šoštanjskim jezerom.

"Opravili smo pet hišnih preiskav. Tri v sodelovanju s kriminalisti sektorja kriminalistične policije Ljubljana in Maribor," opisuje Vogrinec. Akterji so bili namreč bolj ali manj enaki tudi pri onesnaženju v Pivoli. "Opravili smo več kot 50 razgovorov, kazenska ovadba ima okoli 400 prilog. Bila je zasežena tudi večja količina elektronskih naprav, večji del smo jih že pregledali, nekaj pa jih še pregledujemo. Vsekakor je šlo za usklajeno delovanje predvsem z namenom pridobivanja protipravne premoženjske koristi," je poudaril. In to ne glede na škodo, ki so jo s tem povzročili okolju. "Te preiskave še niso končane. V tem odpadnem blatu so praviloma različne primesi, od cinka, bakterije e-coli, lahko so prisotne tudi težke kovine, če je na čistilni napravi tudi kakšna gospodarska družba, ki proizvaja take proizvode," je dodal Vogrinec.

Vseh devet osumljenih so kazensko ovadili zaradi suma storitve kaznivega dejanja obremenjevanja in uničevanja okolja, za kar jim grozi do osem let zaporne kazni. Obenem je zgodba poduk podobnim akterjem. In še opozorilo lastnikom zemljišč, da če kdo do njih pristopi s tako nenavadnim predlogom, naj tega ne sprejmejo. Kot opozarjajo nekateri sogovorniki iz komunalnih podjetij, pa zgodba svinjanja Slovenije še zdaleč ni zaključena - še vedno veliko blata konča v naravi, ker stvari niso sistemsko rešene.