Varuh človekovih pravic Peter Svetina je obiskal Celje in tam s sodelavci, ki se ukvarjajo z otrokovimi pravicami, ob svetovnem dnevu otrok in 30-letnici konvencije o otrokovih pravicah predstavil pomen zagovorništva otrok. Varuh človekovih pravic sicer po vsej Sloveniji sodnikom, zaposlenim v centrih za socialno delo, vzgojiteljem, učiteljem in strokovnim delavcem pojasnjuje, zakaj takrat, ko se odloča o otrokovi prihodnosti, postaviti zagovornika otroka. Od leta 2007 so ga postavili že več kot 700 otrokom. Otrok dobi zagovornika najhitreje, če se s tem strinjata oba starša.
Zagovorniki so prostovoljci
Od leta 2007 so pri varuhu izobrazili že več kot 100 zagovornikov, med njimi prevladujejo ženske. Trenutno je aktivnih 63 zagovornikov. Njihovo delo, kot pojasnjujejo v uradu varuha, vodijo in usmerjajo območni koordinatorji v sodelovanju z varuhom človekovih pravic. Območna koordinatorica za Celje in širšo okolico, ki vključuje tudi savinjsko-šaleško območje, je Vojka Lipovšek Polc.
Kdo je lahko zagovornik
Pogoje o tem, kdo je lahko zagovornik in kako to postane, določa 25. b-člen zakona o varuhu človekovih pravic. Po osnovni izobrazbi so zagovorniki najpogosteje socialni delavci, psihologi, pedagogi, socialni in specialni pedagogi, pravniki itd. Opraviti morajo enoletno izobraževanje, redne supervizije, intervizije, mentorstvo in končni izpit. Delo zagovornika opravljajo poleg svojih služb, niso zaposleni pri varuhu.
Manj pobud za postavitev zagovornika
Na območju Celja, kar vključuje tudi savinjsko-šaleško območje, je bilo od leta 2017 do danes obravnavanih 28 primerov zagovorništva otrok, zagovornik je bil postavljen 18 otrokom. Tod opravlja zagovorništvo trenutno sedem zagovornic. Ena izmed njih je tudi Špela Havle, ki pravi, da zagovornik vedno živi na drugem območju kot otrok, katerega zastopa. V zadnjih letih na tem območju pristojni ugotavljajo upad števila prejetih pobud za postavitev zagovornika. Predvidevajo, da je razlog tudi nezadostno poznavanje instituta zagovornika otrok. Na širšem območju Celja je bil postopek za zagovorništvo sedemkrat sprožen na pobudo ali na podlagi sklepa sodišča, sedemkrat na pobudo centrov za socialno delo, največkrat, dvanajstkrat, pa so pobudo za postavitev zagovornika sprožili starši sami.
Sodnik in seznanitev z otrokovim mnenjem
Sodniki, ki pri svojem odločanju upoštevajo glas otroka, ocenjujejo, da imajo v družinskih zadevah po aprila letos uveljavljenih spremembah družinskega zakonika na voljo več mehanizmov, da se bolje seznanijo z otrokovim mnenjem, vključno z boljšo opredelitvijo in vlogo zagovornika otroka. "Posebej velja poudariti, da je zagovorništvo osredotočeno samo na otroka in ne posega v starševsko skrb. Starša ali skrbnika pa sta oba v enaki meri seznanjena z zaključnim poročilom. Sama pri svojem delu otroka na sodišču nikoli ne zaslišujem pred staršema," poudarja družinska sodnica celjskega sodišča Frida Burkelc, ki redno vključuje institut v odločanje o največjih koristi otrok.