Rozmari Petek
Če trenutno kampirate v bivalnikih Adrie Mobila, znabiti stojite na recikliranih tleh, sestavljenih iz odpadne plastike in starega časopisnega papirja; morebiti celo Večera. Ste pri sosedu videli nove pisane dekorativne fasadne panele? Tudi ti so morda iz istih odpadnih materialov. V kakšni od bolnišnic pa so ravno odvili dostavljen paket, v katerem so občutljivi instrumenti zaviti v opisano reciklažo. To so za zdaj tri ključne možnosti uporabe, ki jih omogoča novi produkt, ki so ga skupaj s partnerji razvili v Tecosu, Razvojnem centru orodjarstva Slovenije.
"Skoraj polovica vseh proizvedenih plastičnih izdelkov konča v smeteh po enkratni ali nekajkratni uporabi. Življenjska doba plastičnih izdelkov je izjemno kratka, še zlasti embalaže. Sploh v teh korona časih, ko je trend zmanjševanja enkratne uporabe plastike šel v zaton, saj se je med drugim povečala dostava hrane na dom," opisuje vodja projekta dr. Vesna Žepič Bogataj. Kot doda, ustvarimo na svetu okoli 275 milijonov ton plastičnih odpadkov letno. "Če pogledamo globalne številke glede reciklaže, s katero se tako radi trkamo po prsih, pravzaprav recikliramo globalno le devet odstotkov plastike, dvanajst odstotkov gre za pridobivanje termične energije, torej sežig, kar 79 odstotkov pa na odlagališča ali v naravo. S tega vidika je še zmeraj zelo pomembno, da se čim več dobrih praks krožnega gospodarstva uresničuje. Pri tem odpadki ne pomenijo kakega bremena okolja, temveč postanejo primarne surovine za izdelavo novih izdelkov."
Z evropsko pomočjo
Skupaj s partnerji iz Slovenije, Španije, Poljske in Finske ter ob pomoči evropskega okoljskega projekta Life so pred tremi leti začeli projekt, vreden 1,8 milijona evrov, ki je zdaj že skorajda v sklepni fazi. "Šestdeset odstotkov nam je namenila Evropa. Te finančne spodbude smo zelo veseli, saj bi drugače težko naredili toliko raziskav in preizkusov tržnih možnosti," pravi vodja projekta. Preizkusili so namreč številne možnosti uporabe po posebnih postopkih predelane plastike, ojačane z odpadnim časopisnim papirjem.
Na Večeru lahko tudi stojite ali ga gledate na sosedovi fasadi
"V bistvu komunalne surovine spreminjamo v nove kompozitne materiale tako, da jim dodamo pomembno strukturno trdnost, torej vlakna časopisnega papirja, ki delujejo v sami plastični masi kot armatura. Tako lahko dosežemo izjemno dobre mehanske lastnosti materiala. Tak material se lahko uporabi v avtomobilski, gradbeni ali embalažni industriji. To smo testirali. Ni pa primeren za pakiranje hrane. Konec koncev so to še vedno predelani odpadki in ne bi dosegli standarda," pojasnjuje Žepič Bogatajeva.
V Adrii Mobilu z novim recikliranim materialom dvigujejo dno in zaščitijo nekatere inštalacije. "Za gradbeni sektor pa je odgovoren poljski partner, ki je razvil koncepte protihrupnih panelov, ki delujejo kot zvočna pregrada. To se je zelo dobro obneslo. Njihov drugi demonstrativni produkt so okrasne fasadne plošče. Napisali so cel elaborat priporočil, kje bi ti materiali še lahko prišli v poštev v gradbenem sektorju. Za igrišča, tekaške steze in podobno. Možnosti je veliko."
Načrtujejo tržni preboj
Te možnosti se bodo odprle pravzaprav šele po zaključku projekta, ki bo konec letošnjega leta. "Po končanju projekta bi radi takoj vstopili na trg, ker izpolnjujemo vse standarde. Priložnosti vidimo v izdelavi avtobusov, tudi vedra za barve bi lahko bila iz našega materiala - zdaj se delajo iz primarne plastike, kar je čista škoda, saj je reciklirana plastika super za te stvari. Pa še cenejša je. Ko smo primerjali različne cene tehnoloških polimerov, smo ugotovili, da je naš produkt tudi do 35 odstotkov cenejši, kot je tržna cena tehničnih polimerov. Najbolj konkurenčni so trenutno lesno-plastični kompoziti, ki se veliko uporabljajo za oblaganje teras, fasadnih oblog. S temi smo zelo konkurenčni glede karakteristik materiala, pri ceni pa smo precej bolj ugodni. Pri tem lahko naštejemo zgolj prednosti, nobene slabosti. Tudi življenjski odtis materialov je precej nižji kot pri standardni, konvencionalni plastiki, tako da imamo tukaj še zeleni plus."
Kot doda, bi reciklirani granulat lahko uporabljal vsak, ki ima na voljo mehanizacijo za predelavo polimerov. "Trenutno se z reciklažo odpadne plastike ukvarja naš Omaplast, vlakna časopisnega papirja proizvaja finsko podjetje Ecopulp, potem pa se ti dve surovini z ustreznimi dodatki predelata v Španiji, v podjetju Aitiip. Razmišljamo, da bomo najverjetneje preko njih zapeljali proizvodno linijo za Evropo," opisuje sogovornica. A ob tem jih čaka še ena težka naloga. "Ni pomembno samo, da znaš material sestaviti, moraš ga znati tudi prodati," zaključi dr. Vesna Žepič Bogataj.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
