Pregrada Vonarje, dolga 102 metra, slovensko-hrvaški projekt Direkcije Republike Slovenije za vode in Hrvatskih vod, prinaša boljšo poplavno varnost. Dela 1,7 milijona evrov vrednega projekta Frisco 2.1, za katerega so 85 odstotkov denarja dobili iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, so se začela februarja. Od takrat sta državi, vsaka na svojem ozemlju, obnovili zapornični objekt in prelivni objekt, namestili naprave, ki merijo stanje pregrade, in zamenjali hidromehansko opremo. Zapornico lahko zdaj daljinsko zaprejo vedno, ko bosta s poplavami grozili Sotla in Mestinjščica.
Varnost pred poplavami pomembna, a jih mika turizem
"Deset odstotkov Slovenije je poplavno ogrožene in ta poplavna ogroženost se bo sčasoma še povečala zaradi podnebnih sprememb. Taki projekti so dobra popotnica, da poplavno varnost izboljšamo," je prepričan minister za okolje in prostor Simon Zajc. Boljša varnost pred poplavami je pomemben dosežek, za katerega so si prizadevali 15 let, pa dodaja župan Podčetrtka Peter Misja. A si v isti sapi čim prej želi novega turističnega produkta. "V naslednjih letih pričakujemo ojezeritev, novi turistični produkt, ki bi območju med Podčetrtkom in Rogaško Slatino dal novo turistično življenje." Misja pravi, da si z jezerom želijo še dopolniti turistično ponudbo in povečati število prenočitev v turistično že močnih občinah.Najprej analize, nato čiščenje, šele potem polnjenje
Še preden bodo z Vonarskim jezerom okrepili turizem, morajo analize potrditi, na kakšen način je ojezeritev 104 hektarje velikega območja sploh mogoča in sprejemljiva. Po končanem projektu nadgraditve in posodobitve pregrade se je izbrani izvajalec ta mesec že lotil proučevanja območja, ki ga želijo znova spremeniti v jezero. "V izdelavi je strokovna podlaga, ki možnost ojezeritve predvideva s štirih vidikov - sedimentov, hidrologije ter vpliva na naravo in živa bitja na tem območju. Ko bo zaključena, bomo videli, pod kakšnimi pogoji je ta ojezeritev možna," pojasnjuje direktor slovenske direkcije za vode Tomaž Prohinar in dodaja, da delajo v smeri, da Vonarsko jezero bo.
Taki projekti so dobra popotnica, da poplavno varnost izboljšamo
Da bi voda segala do naravovarstvenega centra
Občini si koto želita na 204 metrih. Tako, pravi Misja, bi voda segala tudi do Naravovarstvenega centra Sotla, ki ga bo Občina Rogaška Slatina prihodnje leto že začela graditi ob želenem Vonarskem jezeru. Gre za enega večjih projektov, ki jih tamkajšnji župan Branko Kidrič izpostavlja v prihajajočem proračunskem letu. Prohinar medtem poudarja, da je kota lahko nesporno pri 202 metrih. Pri 207 bi se voda razlivala čez pregrado. "Namen pregrade je zadrževanje visokih voda, in tudi ko bo ojezeritev, mora ostati dovolj volumna, da lahko zadržimo poplavne valove. Ali bo kota nekoliko višja in bomo uvedli režim obratovanja s predpraznjenjem pred napovedanimi deževji ali bo kota fiksna, pa bo na podlagi hidroloških podatkov pokazala študija," pojasnjuje Tomaž Prohinar.
Tako bo preteklo še kar nekaj vode, preden bodo Sotlo začeli zadrževati za pregrado in napolnili Vonarsko jezero, ki so ga konec 80. let minulega stoletja izsušili zaradi onesnaženosti - ker ni bilo čistilnih naprav, so se vanj stekale tudi fekalije. Tako tudi Peter Misja, ki je še februarja, ob začetku del na pregradi, verjel, da bomo že leta 2020 ali 2021 lahko skočili v Vonarsko jezero, zdaj napovedi umirja. "Odkar sem ugotovil, da so potrebne še dodatne obširne študije, nisem tako prepričan, da se bomo že kmalu kopali. Ampak glede na to, da sem rekel, da se bom kopal do konca leta 2020, bom prav gotovo to tudi naredil - ali iz veselja ali iz protesta," pravi Misja.
