Rozmari Petek
Novice o uvozu premoga in ideje o predčasnem zaprtju tako Premogovnika Velenje kot Termoelektrarne Šoštanj so skrbi povzročile tudi Šoštanjčanom. Zaradi pomanjkanja informacij zato svetniki iz Liste Borisa Goličnika zahtevajo celo sklic izredne seje. Prav ta lista je že pred dvema letoma sklicala izredno sejo in nanjo povabila takratnega prvega moža HSE, lastnika tako premogovnika kot termoelektrarne, Matjaža Marovta, a se sklepi, sprejeti na tisti seji, nikoli niso uresničili. Sedaj zahtevajo sklic nove, na katero želijo povabiti ne le direktorje energetskih družb in HSE, temveč tudi predsednika vlade Marjana Šarca, ministra za okolje Simona Zajca in ministrico za infrastrukturo Alenko Bratušek. Poleg informiranja namreč želijo dokončno razrešiti odprta vprašanja o odškodninah, ki jih dolina že leta zahteva.
Skrivanje zneskov odškodnin
Prav slednje področje je precej kompleksno. Nekoliko zato, ker je občina Šoštanj v preteklih letih vendarle določena sredstva od energetskih družb prejemala, a jih javno (pri Večeru že več dni čakamo na te podatke) noče razkriti. Delno pa tudi zato, ker so v času, ko je Termoelektrarno Šoštanj vodil Peter Dermol, Velenjčani prav na račun Šoštanjčanov iztržili več. Kot pove predstavnik Civilne iniciative Šoštanj Walter Kolar, naj bi takrat Dermol zaradi slabih pavšalnih dogovorov Velenju na račun Šoštanja podaril dodatnih 500 tisoč evrov (od leta 2010 do 2013 je Velenje prejemalo med 250 in 300 tisoč evri odškodnine, po tem letu pa je znesek narasel kar na 750 tisoč). A znesek, ki ga je takrat prejemala šoštanjska občina, tudi ni bil skromen – dobila naj bi letno 2,1 milijona evrov (okoli dva milijona evrov je šoštanjska občina prejemala vsaj od leta 2008). Na podatek, koliko je prejemala po letu 2016, pa, kot smo že poudarili, pri Večeru čakamo že skoraj teden. A ne le mi, tega podatka uradno nimajo niti svetniki.
Skrito pred novinarji, a ne za vedno
Iz dokumentov, ki smo jih pridobili na Večeru, je razbrati, da so se v Šoštanju pri določitvah "odškodnin" (ugotovili so, da jim tako ne smejo reči, ker potem je treba škodo dokazovati) vedno dogovarjali zelo ohlapno in na meji ali celo čez njo. Tako so denimo decembra 2017 na temo odškodnine namesto občinske seje sklicali delovni sestanek članov občinskega sveta, da so se s tem izognili javnosti. Iz zapisnika sestanka je tako razvidno, da so se z vodilnimi v energetskih družbah dogovorili, da jim ta v lokalno skupnost nekaj donira, za razliko pa naj občina izstavi večji znesek nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, na katerega se v TEŠ ne bodo pritožili. Zato se takrat v primerjavi z Velenjčani niso odločili za tožbo zaradi neizplačila odškodnine za leto 2016. Prav poudarili so, da bi, če bi šli v tožbo, z nadomestili za uporabo stavbnih zemljišč dobili mnogo manj. Iz zapisnika je razbrati še, da so bili takrat dogovorjeni, da za leto 2018 občina dobi nadomestilo in še neizplačano razliko v višini 4,5 milijona evrov, letos pa naj bi dobili 3,3 milijona evrov. Ali so toliko tudi prejeli, ni znano, ker na ta vprašanja z občine še kar nismo prejeli odgovorov.
Ljudje hočejo odgovore
Sklic izredne seje zato ne preseneča. "Ljudje niso informirani, sprašujejo nas, kaj je res in kaj ni. Kaj se bo kurilo v elektrarni in kaj ne? Koliko denarja dobimo in kam gre? Ljudje hočejo odgovore. Te stvari morajo biti jasne, ne pa, da se vodijo pod mizo. To, da stvari niso pravno, zakonsko, sistemsko urejene, je naš izvirni greh," pravi prvopodpisani sklicatelj izredne seje Boris Goličnik. Podobno opozarjajo tudi v neodvisni listi Mladi za Šoštanj. "Žal je lokalna skupnost zamudila najustreznejši trenutek, to je v času priprav na gradnjo bloka 6, da bi v zvezi z degradacijo okolja, ki ga povzroča TEŠ, izpogajala ustrezno nadomestilo za čas obratovanja tega. Dandanes smo namreč v situaciji, ko je to bistveno težje izvedljivo, kot je bilo še nekaj let nazaj," opozarjajo mladi.
Mladi niso proti uvozu premoga
Pomembno skupno sporočilo vseh, ki so se v zadnjih dneh javno opredelili tako do uvoza premoga kot do idej o predčasnem zaprtju obeh energetskih družb v Šaleški dolini, je, da niso proti tem objektom, ki sicer več kot očitno imajo vpliv na degradacijo okolja. Vse, kar želijo, je le primerna odškodnina za takšno stanje. Tako denimo, vsaj v listi Mladi za Šoštanj, poudarjajo, da ne nasprotujejo uvozu premoga. Pričakujejo pa ustrezno nadomestilo. Dodali so tudi manj znani podatek, da je blok 6 že projektiran tako, da dovoljuje sosežig manjših količin kakovostnega uvoženega premoga. "Kar pomeni, da je normalno obratovanje TEŠ brez lignita tako ali tako nemogoče. Ne nazadnje je uvoženi premog tudi čistejši od lignita, kar bi pomenilo, da bi se v primeru kurjenja uvoženega premoga onesnaževanje Šaleške doline celo zmanjšalo. Dodajamo, da so emisije ogljikovega dioksida pri uvoženim premogu bistveno nižje kot pri lignitu," so zapisali v svojem odzivu na aktualne dogodke.
Plasirana ideja - za odškodnino iz emisijskih kuponov
Kakšna bi bila primerna odškodnina oziroma nadomestilo za šoštanjsko potrpežljivost, ni jasno. So pa že dani predlogi, kako bi do nje lahko – tokrat za spremembo sistemsko, ne le na podlagi raznih dogovorov za zaprtimi vrati - prišli.
"Odškodnino poimenujem taksa na obratovanje TEŠ, ker je pogojena s proizvodnjo in odstotkom od cene proizvedene energije. Zadeva je enaka kot najem prostora v nakupnem centru, taksa pa je odstotek, ki ga plača trgovec od opravljenega prometa tistemu, pri katerem ima v najemu lokal," pravi Kolar, ki je že lani jeseni predlagal uvedbo takse na proizvedeno količino električne energije. "Trenutna opcija je koriščenje sredstev iz podnebnega sklada, kjer je po besedah direktorja HSE Stojana Nikolića dovolj rezerviranih sredstev za občino Šoštanj. Torej, gre za sredstva iz naslova emisijskih kuponov. To je denar, ki je zagotovljen, izdati moramo samo zahtevek," še na podlagi o tej temi zadnjega sestanka, ki je bil ravno minuli teden, še meni Kolar. Župan Šoštanja Darko Menih na vprašanja, kakšen je bil izkupiček sestanka, ni odgovoril.
