Žički grobeljnik, endemna rastlinica, ki povezuje krajane

Kljub zaprtju države so žiški zanesenjaki, ki delujejo v Turističnem društvu Žička gorca in Zavodu Z.D.A.J., skupaj s Krajevno skupnostjo Žiče, Občino Slovenske Konjice, vrtcem, Osnovno šolo Loče ter podjetjem Slatenšek pripravili prvi vaški spletni medgeneracijski hackatron. Za manj znanim pojmom se skriva en sam cilj: dobiti čim več inovativnih idej, kako promovirati tako njihov endemit žički grobeljnik kot celoten kraj.

Narava in ustvarjalnost

Udeležba na dvodnevnem dogodku je bila velika in pestra - od osnovnošolcev do tujih strokovnjakov in krajanov, čeravno so še nekaj dni prej nekaj starejših krajanov morali na hitro naučiti veščin uporabe zooma. "To je eden prvih dogodkov, ki jih bomo letos v čast 20. obletnici, odkar je naš žički grobeljnik zaščiten kot spomenik, imeli. Želimo namreč povezati ustvarjalnost in naravo, da damo dodatno vrednost našemu endemitu. Cilj je, da pridejo vaščani do idej, kako graditi žiški turizem kot neke vrste samooskrbo," opisuje predsednica Turističnega društva Žička gorca in predstavnica Zavoda Z.D.A.J., domačinka Rosana Šuc Ravničan.

Sogovornica izpostavlja, da imajo Žiče, ki so sicer morda najbolj znane po kartuziji, ki je dobila ime Žička kartuzija ravno po kraju, veliko naravnih in drugih danost. "Poleg žičkega grobeljnika in Žičke gorce imamo Votlo peč, kjer so ostanki Panonskega morja še vidni. Veliko je zanimivih obrtnikov, od Pletarstva Kalšek do Kovaštva Kovačec, veliko je vinogradnikov, pri nas je zeliščni vrt Majnika. Torej je na mikrolokaciji kar precej ponudbe, veliko pa je še entuziastov, ki želijo ponudbo še popestriti," opisuje. Lani so denimo naredili novi turistični produkt Kartuzijanska pot vina in zeliščnih napitkov. "S tem smo kartuzijansko zgodovino povezali v zgodbo. To sedaj gradimo še naprej."

​Poznajo ga že malčki

Ob vsem tem izpostavlja, da imajo v mislih izključno butični turizem, "ker ne želimo obremenjevati vaščanov, hkrati pa želimo graditi odnos do naravnih danosti". Odnos do endemita, rastline, ki raste zgolj v opuščenem kamnolomu v Žičah, v kraju negujejo že nekaj let. V času njegovega cvetenja, kar je ravno zdaj, običajno endemitu v čast z otroki pripravijo krajše slovesnosti. Tako v kraju ni niti enega malčka, ki ne bi vedel, zakaj je njegov kraj tako zelo edinstven na svetu. "Morda to v kakem manjšem obsegu spet storimo v prihodnjem tednu, če bodo razmere dopuščale," doda Rosana Šuc Ravničan. Bodo pa šolarji prihodnji teden še ustvarjali na temo žičkega grobeljnika. Junija se obeta še en zanimiv dogodek - pripravljajo namreč izkustveno tematsko Žičko pot po vzoru sobe pobega.

Žički grobeljnik (Alyssum montanum), ki združuje vaščane Žič, je od deset do dvajset centimetrov visoka zelnata trajnica. Sivozeleno steblo, ki je v spodnjem delu olesenelo, je pokončno in bogato razvejeno. Listi so narobe jajčasti do suličasti. Aprila ali maja zacveti z rumenimi cvetovi, ki kasneje dozorijo v okrogle plodove - luščke. Je toploljubna rastlina, ki raste v razpokah dolomitnih skal, na grušču ali na plitkih tleh gozdnega roba. Je endemit, ki se je razvil zaradi izoliranosti rastišča, in raste v Sloveniji le v okolici Žič. Rastlino je prvi opisal avstrijski botanik Baumgartner leta 1907 po primerkih iz Žič. Pred dobrimi dvajsetimi leti pa se je za rastišče v Žičah zavzela profesorica biologije na Osnovni šoli Pod goro v Slovenskih Konjicah Darinka Gilčvert Berdnik, ki velja za pobudnico projekta za zaščito rastišča.

Konjiškega endemita vaščani sicer ne varujejo tako, da bi v času cvetenja ob njem bedeli, kot to počnejo varuhi velikonočnice, še ene zelo redke rastline, ki pri nas raste na Boču in Ponikvi. A ker se cel kraj zaveda, kako pomembna je njihova rastlinica, ga ni neumneža, ki bi si upal pri belem dnevu rastlinici kaj neprimernega storiti.