Znanje o osnovah kitajskega jezika in kulture odpira vrata do Kitajske

Kitajščino lahko dijaki Gimnazije Celje - Center (GCC) za tretji tuji jezik izberejo že od leta 2015, Konfucijeva učilnica pa je bila nadgradnja prizadevanj šole za uveljavitev tega jezika pa tudi kulturnih in šolskih povezav s Kitajsko. "Po treh letih pogajanj smo bili sprejeti v mrežo Konfucijevih učilnic. Mreža je etablirana po celem svetu in je del kitajske kulturne diplomacije. Glede na število prebivalcev je Slovenija primerljiva s povprečno velikim kitajskim mestom, zato je to res unikum," je izpostavil ravnatelj GCC Gregor Deleja.

Zakaj unikum? Standardi so namreč precej visoki. Konfucijeva učilnica naj bi bila praviloma ena na milijon prebivalcev, a celjska je v Sloveniji kar ena izmed petih. Najdemo jih namreč še v Ljubljani, Kranju, Kopru in Mariboru. Te delujejo pod okriljem Konfucijevega inštituta Ljubljana.

Pisati in brati kitajski jezik

Deleja je pojasnil, da je dejavnost Konfucijeve učilnice razdeljena na dva segmenta, ki se med seboj seveda ne izključujeta. Prvi je poučevanje kitajščine kot tretjega tujega jezika in tudi pripravljanje dijakov na tekmovanje Kitajski most. "To je res namenjeno tistim učencem, ki vidijo globok interes v učenju kitajskega jezika," je poudaril. Sinologinja in profesorica Kitajščine na GCC Katarina Potočnik je ob tem povedala, da je glavni cilj, da znajo dijaki pisati in brati ter se na koncu izobraževanja tudi osnovno sporazumevati. "Da se znajo predstaviti, da razumejo, kaj jim govori oseba. Ko poučujem, ne grem po standardni literaturi, ker je prepočasna, temveč svoje poučevanje prilagodim na način, da se naučijo karseda dobro," je povedala.

Drugi segment učilnice pa je predvsem kulturno opismenjevanje. "To je res drugačna kultura, kot je naša, zato je tovrsten stik med kulturami pomemben, saj se s tem razvijata čut za strpnost in medkulturni dialog," je poudaril. "Za vse te dijake, ki se lahko naključno ali stalno vključujejo, deluje Konfucijev krožek. Vsak mesec izvedemo eno ali več dejavnosti, ki dajo dijakom vpogled, katere so razlike med družbama in njenima kulturama. To je zares široko polje, pa naj bodo to kitajske pismenke, kaligrafija, umetnost, filozofija ... Po drugi strani pa čisto praktične stvari, kot sta kulinarika in pisanje voščil," je dodal. Da je gimnazija res odprta za vse možnosti in dejavnosti, je potrdila tudi Potočnikova. "Karkoli želimo narediti, je odgovor vedno da," je povedala.

Čez šolske zidove

"Kitajska ni več nekaj oddaljenega in neznanega, za kar je veljala v preteklosti. Res je, da se še pozna, da ljudje same kulture še vedno ne poznajo tako dobro, vendar je pomembno to, da Kitajska ni več tabu," je izpostavila. Za to je zaslužna tudi gimnazija zaradi svojih prizadevanj, da dijakom Kitajsko karseda približa s svojim pestrim naborom dejavnosti, ki nimajo le zabavne, temveč tudi izobraževalno funkcijo. In tako se združi koristno s prijetnim.

Svoje izkušnje je opisala tudi dijakinja drugega letnika Tia Marija Marot, ki kitajščino na gimnaziji obiskuje kot tretji tuji jezik. "Treniram karate, zanimajo me borilne veščine in azijska kultura nasploh. Zato sem se za ta jezik tudi odločila," je pojasnila. Ob tem je poudarila vedno večjo uporabnost jezika. "Kitajska je ena izmed svetovnih velesil, njen vpliv se tudi vedno bolj kaže. Veliko ljudi vodi kariera ravno tja. Znanje kitajščine res odpira veliko novih možnosti, zelo je koristno, da se znaš sporazumevati, pa tudi če le z osnovami," je povedala. Dodala je, da je izvedela tudi ogromno novih stvari o kitajski kulturi nasploh.

Širjenje kulturnih obzorij in spoznavanje Kitajske pa ni omejeno zgolj na zidove GCC, saj gimnazija sodeluje tudi z drugimi šolami in institucijami. Med njimi so II. in III. osnovna šola Celje, Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje, Dijaški dom Celje ter osnovna šola in vrtec v Dobju. Prav tako sodelujejo z Univerzo za tretje življenjsko obdobje v Celju in Osrednjo knjižnico Celje, je pojasnil Deleja. Ob tem Potočnikova poudarja, da skušajo sodelujočim zadevo približati na čim bolj življenjski način. "Veliko se učimo skozi igro. Zanimivo pa je pripovedovati tudi o lastnih izkušnjah, saj sem nekaj let živela na Kitajskem in jih moje izkušnje res zanimajo."

Na gimnaziji pa so morali žal osrednji dogodek Konfucijevega tedna, premierno dveurno predstavo senčnega gledališča, ki je bila načrtovana za petek in na katero so se dijaki pridno pripravljali, zaradi karanten prestaviti. Uprizorili bodo predstavo Mulan. Vsako lutko so izdelali ročno. Za igranje ene lutke sta namreč potrebna tudi dva učenca, saj so premiki zelo specifični. Tako je predstava načrtovana za 17. februar, dijaki pa bodo lahko takrat, če bo vse po sreči, s ponosom končno pokazali produkt večmesečnega dela, ki je hkrati tudi zgovoren kazalec, kako čudovite stvari lahko nastanejo, če šola neguje čut učencev za ustvarjalnost.