Na temeljih stare trške kmetije, po domače Sadonik, je pred sedemnajstimi leti Olga Magdič Pavlič s soprogom Marjanom, ki je kmetijo podedoval, začela novo poglavje življenja. Po izobrazbi gostinka je tudi uradno spremenila svoj status v kmetovalko. Nadaljevati tradicionalni način samooskrbnega kmetovanja pa je bilo v takratnih razmerah premalo za dostojno življenje družine, zato se je opogumila in novo priložnost našla v ekološkem kmetovanju.
"To kmetovanje zagotavlja pridelavo visokokakovostne hrane z bogato prehransko vrednostjo ter vsebnostjo vseh potrebnih vitaminov in mineralov," pojasni in ponosna pove, da ji kljub naporom pri zagotavljanju ustreznih pogojev, pridobivanju delovnega dovoljenja in vseh potrebnih certifikatov ni žal, da sta se z možem leta 2003 odločila za to. To je vplivalo tudi na spremembo razmišljanja in načina njihovega življenja. Hvaležna je za to prehojeno pot, saj sta pridobila novo znanje in dragocene življenjske izkušnje, pravi. "Prednost dajeva varni in zdravi hrani za živali in ljudi."
Butična trgovinica v veži kmečke hiše
Iz pirine, pšenične in ajdove moke, ki je sicer ne pridelajo sami, ampak kupijo pri lokalnih ekoloških kmetih, dnevno nastajajo hlebci kruha, štručke, piškoti in testenine vseh vrst. Nekatere testenine so na voljo brez jajc, v jajčnih pa so jajca nesnic lastne ekološke reje. Marjan vsako jutro dostavi kruh in druge pekovske izdelke številnim mariborskim in okoliškim osnovnim šolam, vrtcem in trgovinam. Obratuje tudi butična trgovinica, ki sta si jo Olga in Marjan uredila kar v veži kmečke hiše. V hladni polovici leta se v neposredni bližini kmetije prosto sprehaja govedo, ki ga na pomlad preselijo na pašnik ob domačiji Koh na Rdečem Bregu.
Domačija Koh je še eno Olgino veselje. V zadnjem letu je pridobila dovoljenje in domačija je zaživela kot turistično-izletniška kmetija s prenočitvenimi kapacitetami. Tako se sedaj tam, kjer se odpirajo čudoviti razgledi na lovrenško kotlino in pohorsko hribovje, na okrepčilu ustavijo pohodniki in gorski kolesarji. Bolj zavzeti rekreativci beležijo vzpone v dnevnik, tistemu, ki se je vpisal največkrat, se ob zaključku sezone podeli tako imenovani Kohov pokal. Med Jezernikovimi dnevi, ki so v Lovrencu vsak konec avgusta, je domačija Koh gostiteljica ene od prireditev. Lani je bil to turnir v ruskem kegljanju.
Ni ga čez vonj po sveže pečenem kruhu
Kljub hitremu tempu in novim zahtevam na trgu prehranskih proizvodov Olga svoje delo z veseljem opravlja. Prednost vidi predvsem v tem, da dela doma, da si sama razporeja čas, hkrati pa ima lahko neposredno komunicira s strankami. Verjame, da je na pravi poti, in vidi še veliko izzivov, priložnosti in ciljev. Prvi kratkoročni je vnovič vzpostaviti prosto rejo krško-poljskih prašičev. "Želim, da bi imeli otroci zdrav in spoštljiv odnos do hrane pa tudi do kmečkega dela," še izpostavlja. In hrani posebno drage spomine na obiske vrtčevskih otrok in učencev, ki jim v živo pokaže, kako se z vsemi dodatki zamesi moko v hlebec. Največji vtis je nanjo naredil odziv fantka, ko je ob obisku kmetije svojo babico pocukal za rokav in ji šepnil: "Pri tej teti pa sem jedel najboljši kruh." In prav takšni na videz nepomembni, a dragoceni dogodki dajejo moč in voljo za prihodnost, je prepričana Magdič Pavličeva, ki je v prostem času tudi aktivna članica Društva kmečkih žena. V letih, ko je sin Aleš treniral karate, se je vadbam pridružila še sama, a danes ostaja samo podporna članica v klubu lovrenških karateistov. Leta 2007 pa so ji glasovi Lovrenčanov zaradi nesebičnega razdajanja, pozitivnega odnosa do svojega dela in ljudi ter doprinosa k skupnosti prinesli laskav naziv Lovrenčanka leta. "Vonj po sveže pečenem kruhu me spominja na rano mladost in mamo. Kasneje sem to toplino doma želela pričarati svojim otrokom. Sedaj pa upam, da mi slednje uspeva tudi pri kupcih. Hvaležna sem, da se radi vrnejo in zaupajo mojim izdelkom," še doda.
