Kmetija Jurič: Imajo pisarno z najlepšim razgledom v naravo

Sanja Verovnik Sanja Verovnik
19.12.2021 04:00

Kmetija Jurič-Gradišnik se nahaja na framskem Pohorju, natančneje v vasici Loka pri Framu, v občini Rače-Fram. Hišno ime kmetije Gradišnik je znano že dolgo časa.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj

Juričevi kmetujejo na naravi prijazen način. Vse živali se gibljejo prosto in se tako počutijo svobodne.

Osebni Arhiv Jurič

Če imaš nekaj, kar predstavlja tradicijo na kmetiji, imaš veliko. Tudi kmetija Jurič-Gradišnik ima svoj simbol ponosa, mogočna kostanja, ki stojita na dvorišču kmetije in ju domačini imenujejo kar Gradišnikova kostanja. Stara sta približno 400 let in zaščitena kot naravni vrednoti. "Debelejši kostanj meri v obsegu več kot devet metrov in tako sodi med najdebelejša drevesa v Sloveniji," s ponosom pove Boris Jurič, ki je s svojo ženo Barbaro posestvo prevzel od svojih staršev Silva in Slavice Jurič. "Juričevi smo na kmetiji Gradišnik začeli kmetovati leta 2004," o družinskih začetkih pove Jurič in doda, da od takrat kmetijo po svojih najboljših močeh obnavljajo.

Težave raje preprečujejo kot jih zdravijo

Usmerili so se v ekološko pridelavo in kmalu prejeli tudi certifikat ekološke kmetije. Juričeva sta namreč, še preden sta kmetijo prevzela, vedela, da bosta kmetovala na naravi prijazen način. Pohvalita se, da imajo na kmetiji vzpostavljen krogotok hranil. Redno kolobarijo in ne kupujejo umetnih gnojil, namesto tega uporabljajo pripravke, ki jih pripravijo sami in s tem krepijo svoje rastline. Tudi živali so večino leta na paši in se počutijo svobodno. "Težave raje preprečujemo, kot jih zdravimo," opozori Barbara Jurič, ki je prepričana, da je ekološko kmetovanje edina prava pot, če želimo ohraniti naš planet za prihodnje rodove. Tako se tudi sama drži načela, "da zemlje nismo dobili od svojih prednikov, temveč smo si jo izposodili od naših vnukov."

Družina Jurič, oče Boris in mama Barbara, skupaj z otrokoma skrbijo za prihodnost svoje kmetije.

Osebni Arhiv Jurič

Letos prvič vzgojili ingver

Juričevi ponujajo sveže goveje in telečje meso, svežo sezonsko zelenjavo, kokošja jajca, kostanj, maline, ribez in marmelade, sokove, sirupe, testenine in še veliko drugega. A prav posebno mesto v njihovi ponudbi, ki jih loči od ponudbe ostalih ekoloških kmetij v Sloveniji, je njihov ingver, ki so ga letos vzgojili prvič in ga je, kot prizna Juričeva, v Sloveniji zelo težko najti. "Ingver je rastlina, ki izvira iz jugovzhodne Azije. Ker gre za toploljubna rastlino, jo pridelujemo v rastlinjaku. Raste dolgo, kar pomeni, da moramo biti z njo med rastjo kar se da potrpežljivi," razloži značilnosti ingverja Juričeva. Najprej so z njim zasadili manjšo površino, prihodnje leto pa nameravajo površine za rast ingverja še povečati. Prodajajo sveži ingver, kar pomeni, da nima trde skorjice in je veliko bolj sočen od tistega, ki ga kupimo v trgovini. "Je pa res, da sveži ingver ni tako obstojen in ga je treba v približno treh tednih porabiti," pojasni kmetovalka. V kolikor ga ne porabimo, tudi ne bo težav, saj ga lahko posušimo, zamrznemo, ga naribamo v med in si tako pripravimo pravo superživilo, ki je po mnenju Juričeve uporabno celo leto. Ingver namreč deluje antiseptično in ima številne zdravilne učinke, med drugim krepi in ohranja našo odpornost, kar je v teh korona časih še kako pomembno.

Sveži ingver je popolnoma drugačnega, boljšega okusa od tistega, ki ga kupujemo v trgovini.

Osebni Arhiv Jurič

Kmet mora danes biti priden, a tudi iznajdljiv

Sicer pa smo v času zdravstvene krize ljudje namenili več pozornosti temu, kar jemo, opaža Barbara Jurič. "Ker smo prisotni tudi na tržnicah, opažamo, da se ljudje vedno bolj zavedajo, da je hrana, ki ne pripotuje iz daljnih krajev, bolj zdrava in tudi veliko bolj kakovostna," je mnenja Juričeva, ki ne skriva ljubezni do kmetovanja. Po njenih besedah kmetom nikoli ni bilo postlano z rožicami. "Je že res, da si lahko z mehanizacijo olajšamo delo, vendar je še posebej na območjih z omejenimi dejavniki in pri ekološkem kmetovanju veliko ročnega dela. Poleg tega to ni služba za osem ur, v pripravljenosti smo praktično 24 ur. Če krava potrebuje pomoč pri telitvi ob enih zjutraj, ji je pač treba pomagati, in tudi maline ne bodo čakale dva dni, če so že danes zrele," opisuje realnost svojega poklica Juričeva. Prepričana je, da mora biti danes kmet ne samo delaven, ampak tudi inovativen, iznajdljiv ter podjeten. "To je poklic, ki ga v naši družini opravljamo z največjim veseljem. Ne nazadnje se lahko pohvalimo, da imamo najlepšo pisarno s popolnim razgledom in praktično živimo z naravo," pravi Juričeva, ki je ponosna tudi na svoja otroka, ki sledita družinski tradiciji in sta staršem v veliko pomoč. Vsak, ki ima veselje do poklica kmetovalca, mu Juričeva toplo priporoča, da se ga loti z vnemo in entuziazmom. "Vsak uspeh nas mlade dvigne, padec pa okrepi, da je naslednja zmaga še slajša," je prepričana naša sogovornica.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta