Gregor Slavec si pred osmimi leti še v sanjah ni upal pomisliti, da bo njegova kmetija postala ena od ARK kmetij Slovenije, ki ohranjajo slovenske avtohtone pasme domačih živali, kaj šele, da bo skoraj istočasno s pridobitvijo statusa kmetije osvojil še laskavi naslov mladega inovativnega kmeta za leto 2021. Prav zaradi tega svojega zadovoljstva ne skriva. Še več, pravi, da če bi se še enkrat moral odločiti, ali se spoprime s kmetovanjem, ne bi dolgo razmišljal. Pred desetimi leti, ko je njegov dedek prvič nakazal, da bi lahko kmetijo na Knežaku prepustil prav njemu, je bil redno zaposlen in je gledal na kmetovanje bolj kot na hobi. Čez dve leti ga je dedek ponovno poklical k sebi in ga vprašal, ali premore dovolj volje in veselja, da kmetiji vdihne novo življenje. Dedek je namreč, potem ko se je upokojil, prodal vse živali na kmetiji in od takrat je posestvo počasi propadalo, se spominja Slavec.
Začel je s tremi kozami
Kmetija, ki jo je prevzel, je bila nepopisan list: "Nisem dobil sto krav, sto koz, niti orodja ne. Vse, kar je bilo moje, so bile v večini zaraščene površine," se začetkov spominja inovativni mladi kmet. Morebiti je bilo zanj to na začetku breme, a zdaj gleda na vse skupaj povsem z drugimi očmi in pravi, da je bila na pol zapuščena kmetija zanj kvečjemu prednost, saj je lahko zgodbo zastavil povsem od začetka. Uredil je pašnik in na kmetijo pripeljal tri koze, živali, ki so ga, kot pravi, od nekdaj navduševale, saj so ljubke, hkrati pa tudi pametne. Dedek bi na pašnikih sicer raje videl krave, ne pa koze, ki so bile po njegovem tradicionalnem prepričanju živali za reveže. A Gregor je vztrajal pri svojem, dokupil je nove koze, tem pa so se sčasoma pridružili še osli. Od ljudi je slišal, da so osli s svojim oglašanjem odlična zaščita pred zvermi, ki jih na Knežaku ne manjka. A to se je izkazalo zgolj kot delno resnično, saj so volkovi nekega dne pomorili vse osle, koze, ki so bile z njimi na paši, pa so bile nedotaknjene. Število živali avtohtonih pasem na kmetiji je z leti samo še raslo: ovcam in kozam so se pridružile krave, danes jih je 20, pa čebele in kokoši, tudi Štajerke, katerih jajca pa stranke zaradi lupine bele barve niso z navdušenjem sprejeli, zato je gospodar okrepil jato nesnic, Štajerke pa je ohranil kot avtohtono sorto, ki jo z veseljem razkaže predvsem mlajšim obiskovalcem, ki Slavčeve obiskujejo v okviru izobraževalnih dni. "Otrokom omogočimo stik z živaljo, lahko jo pobožajo, si jo ogledajo," pravi Gregor Slavec, ki je mnenja, da je treba otrokom živali približati, da se zanje navdušijo, hkrati pa izgubijo morebitni strah pred njimi.
Vsi delajo sir, oni pa sladoled
Inovativni mladi kmet je znan po svojem sladoledu iz ekološkega kozjega mleka, ki je pakiran v papirni, okolju prijazni embalaži. Zamisel o lastnem sladoledu je zorela približno tri leta, pove Slavec. "Zanimalo nas je, kaj bi lahko naredili z mlekom, katerega kot svežega ne prodamo. Vsi že izdelujejo sir, jogurt, maslo, skuto, želeli smo nekaj, kar ne prideluje nihče - na primer sladoled," pravi sogovornik. Najprej so kupili strojček za izdelavo sladoleda; prvi sicer ni bil slab, a vseeno je okusu nekaj manjkalo. Zato so se po pomoč obrnili na tehnologe, a kaj, ko nihče od njih ni bil pripravljen sprejeti izziva. Na koncu so vendarle imeli srečo, oglasila se jim je gospodična Martina, ki je priskrbela sestavine iz Italije, s katerimi so ustvarili povsem naravni sladoled, izdelan iz ekološkega mleka, ekološkega rjavega sladkorja, naravnih okusov - od domačih lešnikov, orehov vanilje, jogurta, letošnja inovacija pa je probiotični jogurtov sladoled. Poleg sladoleda pa Slavčevi na kmetiji pridelujejo še ekološke jajčne testenine, ki vsebujejo ekološkega jajca. So veliko bolj polnega okusa in z večjo hranilno vrednostjo.
Poslanstvo kmetije Slavec pa ni samo v pridelavi domače ekološke hrane in v reji avtohtonih slovenskih pasem domačih živali, ampak tudi v navduševanju mladih, da bi se tudi oni predali kmetijstvu ter ohranjanju narave in živali. Gregor Slavec je prepričan, da če rad delaš, ni nič težko. Kmetovanje po njegovih besedah ni samo posel, temveč predvsem način življenja. Zato tistim, ki bi se kmetovanja lotili zgolj zaradi dobička, to odsvetuje.
Prepričal stranke in komisijo
Kot svojevrsten dokaz, da je na pravi poti, je tudi nedavno prejet naziv inovativnega mladega kmeta, ki ga je Gregor Slavec prejel med enajstimi kandidati. Predlagalo ga je Združenje rejcev avtohtonega Cikastega goveda v Sloveniji. "Kar nekaj časa so me pregovarjali," pravi Slavec, "menili so, da imam pravo zgodbo. Najprej sem bil proti, ker se mi je zdela moja kmetija vendarle premajhna, nato pa sem vendarle pristal, saj izgubiti tako nisem imel kaj." V tem času so dobili na kmetiji tudi dodatne pridne roke in Slavec je imel več časa za priprave. Njegovo zgodbo so podprli številni prijatelji, znanci, stranke, ne nazadnje pa tudi komisija, ki se je na lastne oči prepričala, kaj so Slavčevi na svoji kmetiji v osmih letih uspeli narediti iz nič.
