Da je vredno poskusiti, čeprav se na prvi pogled zdi "čista eksotika", sta si rekla brata Jani in Peter Herga, ki na svoji kmetiji v Gabrniku v občini Juršinci pridelujeta prave štajerske lubenice. Sladke, slastne, prave velikanke. Takšne, ki jih lahko z lahkoto postavita ob bok lubenicam, ki k nam prihajajo iz Makedonije ali Španije. Da so odličnega okusa, pa je gotovo zgovoren podatek, da sta jih to sezono, ki je bila, kot nam zatrdita Jani in Peter, več kot odlična, prodala sta namreč ves pridelek. Mnenja kupcev pa so bila prav tako več kot odlična, mnogi so namreč zatrjevali, da tako slastnih lubenic še niso jedli. Če to ni motivacija za nadalje delo.
Zamisel je bila prijateljeva
Če se pridelave sočnih lubenic ne bi lotila, bi gotovo obžalovala, danes razmišljata podjetna brata. Zamisel je prišla na pobudo Petrovega prijatelja, najprej bolj ali manj za šalo, se spominja Jani Herga. Njegov brat Peter je kasneje o tem začel vse bolj resno razmišljati. Zamisel, da bi imel sredi Juršinec nasad lubenic, se mu sploh ni zdela slaba. Bil je mnenja, da imajo na posestvu vse ustrezne pogoje za pridelavo te sočne rastline, ki sodi med bučevke. Predvsem pa je bil dovolj pogumen, da se loti nečesa povsem drugačnega, neznanega in novega. Beseda je dala besedo in tako so na kmetiji Herga pred tremi leti zavihali rokave in se lotili pridelave lubenic, ki so že v prvem letu dale dokaj dober pridelek, s svojim okusom pa navdušile vse, ki so jih pokusili in ki so skupaj z njima navdušeno ugotavljali, da takšnih lubenic še niso jedli.
Bolj kot je vitica posušena, bolj je plod zrel
Kot pravita Jani in Peter Herga lubenice potrebujejo dobro in primerno pognojena tla, da uspevajo tudi v našem podnebju. "Sadimo jih na foliji, prav tako imamo urejen namakalni sistem. V času rastne dobe potrebujejo nekaj dodatnih hranil, veliko vode, sonca ter pridnih rok, ki poskrbijo za pletev trave, saj lubenica potrebuje kar nekaj prostora za svojo rast," nas podučita brata, ki jima ves čas stoji ob strani tudi Barbara. "Lubenico odtrgamo takrat, ko se prva vitica nasproti njenega peclja popolnoma posuši. Bolj kot je vitica posušena, bolj je plod zrel," pojasnijo. Ko jih povprašamo za karakteristike Štajerske lubenice, kot so vsi trije poimenovali svoj proizvod, s katerim se vse bolj aktivno predstavljajo na trgu, plodovko opišejo kot sočno, sladko, z le nekaj koščicami. "Lubenice so različnih velikost in tudi oblik," pravijo Jani, Peter in Barbara. Letos jim je uspela celo takšna v obliki srca, prav posebna torej. Sicer pa Štajerske lubenice tehtajo od štiri do deset kilogramov, največ pa je takšnih, ki so težke sedem kilogramov, povejo mladi pridelovalci.
Lubenic je iz leta v leto več
Lubenice gojijo na dveh hektarjih. Sezona, ki traja od marca do avgusta, pa Hergovim prinese približno 50 ton lubenic na hektar pridelovalnih površin. Pridelek se, kot pravijo Hergovi, z leta v leto povečuje, saj so, kot priznajo, tudi vsako leto bolj vešči, kako in kaj je potrebno narediti za večji in boljši pridelek. "Iz prakse se naučimo največ," poudarijo, "kajti ustreznih priporočil za pridelavo lubenic na našem območju je zelo malo." Lubenice prodajajo doma, večino pridelka pa jim odkupi Spar Slovenija, z njimi oskrbujejo zavode, osnovne šole, domove za starejše, na prodaj so tudi pri Ptujskem škrniclu in Zadrugi Dobrina. Se pa na kmetiji Herga ne ukvarjajo samo z lubeničarstvom, prav tako dejavni so v pridelavi jabolk, saj imajo velik sadovnjak, kot tudi vinograd. "Skrbimo za pridelavo trsnih cepljenk," pravita brata Herga in dodata, da poleg poljedelstva troje parov pridnih rok skrbi tudi za vzrejo perutnine. "Dela na naši kmetiji nikoli ne zmanjka," zatrjujejo mladi kmetovalci, ki pravijo, da je kmetovanje zahtevno, a tudi lepo.
