Strokovnjak za prehrano Matjaž Kološa: Zdrava hrana naj zraste v pravi domači zemlji

Da smo se Slovenci resnično začeli zavedati pomena zdrave prehrane, pa ne samo zaradi pandemije, ki je naše prehranjevalne navade postavila na glavo, temveč tudi zaradi zavedanja, kako pomembno je zdravje, dobro počutje, pa tudi, kakšna razlika je med tistim, kar je pridelano doma, in tistim, kar prihaja od daleč stran. Matjaž Kološa, nutricionist, strokovnjak za prehrano, pa opozori, da vse, kar se prodaja kot "zdravo", to ni. Zato sam prisega na lokalno pridelano hrano.

Zdrava hrana ni napihnjena zelenjava

Pogosto smo zbegani, ker v resnici ne vemo, kaj je zdrava prehrana. Kološa pozna odgovor: "To je hrana, neokrnjena, neomadeževana s človeškim umom v obliki praškov oziroma pesticidov, za katere je industrija dobila povod med prvimi bojnimi strupi, uporabljenimi v prvi svetovni vojni." Sogovornik je mnenja, da zdrava prehrana ni napihnjena zelenjava, ki raste v karanteni za plastičnimi zidovi, torej zelenjava, ki ni čutila "rodne grude" in je nahranjena z raztopinami umetnih hranil. Sam tovrstni zelenjavi pravi kar "monstrum oziroma pošast".

Kakovosti ne znamo ceniti

Zdrava hrana naj zraste v domači zemlji, ki ni prepojena s kemijo, temveč z ljubeznijo in kmečkim znojem, naj bo sezonska, torej sveža, in ne tako predelana, da jo spoznamo le še pod imenom, pravi Kološa. Meni, da so hrana in živila prepoceni, s tem pa hoče poudariti, da res kakovostne hrane ne znamo ceniti. "Vsakemu, ki se nad to mojo izjavo zgraža, predlagam, da začne sam pridelovati hrano in od tega živeti. Šele takrat bo spoznal, kaj sem hotel s tem povedati. V svetu, polnem reklam, se nas večina želi krasiti s številnimi modnimi oblekami, vprašljivimi dodatki za izboljšanje življenja. In še to: opažam, da nas v moderni družbi reklame, mediji in številni samooklicani strokovnjaki bombardirajo o zdravilnosti številnih živil. Naj bodo to superživila, polnozrnata žita, mlečni izdelki, jajca, rdeče meso, sadje, zelenjava ... Le redki pa izpostavijo, da je pomembno tudi to, kako so bila živila pridelana. Ali se je kokoš pasla na travniku ali je bila zaprta v ozki kletki in je zobala ceneno žito. Ni vseeno niti to, s kakšnimi postopki so bila živila predelana."

Pri izbiri živil bodimo pestri

Če se želimo prehranjevati pravilno, izbirajmo predvsem lokalna, sezonska, sveža živila, pridelana na ekološki oziroma bio način, svetuje Kološa. "Če nam je to v veselje, si nekaj hrane pridelajmo tudi sami. Izbirajmo manj predelana živila, kar pomeni, da raje kupujmo sveže pasterizirano in ne trajno UHT-sterilizirano mleko, živila brez dodanih vprašljivih aditivov ... Pri izbiri živil bodimo pestri, vendar bodimo raje skromni pri sestavljanju posameznega obroka. Kraljevski obroki, sestavljeni iz prebogatih in preraznolikih živil, predstavljajo za naša prebavila napor, ki nas utruja in dela bolne. Jejmo manj, raje večkrat, vendar spet ne ves čas. Tudi naša prebavila potrebujejo počitek. Zaužijmo dovolj zelenjave, sadja, živil bogatih z vlakninami. Izbirajmo pravilne maščobe, ki jih najdemo v kakovostnih oljih, oreščkih, živilih živalskega izvora od živali iz proste, pašne reje. Zmanjšajmo oziroma močno omejimo delež sladkih živil in še posebno pijač."