Dolgo je čakal na ta trenutek, ni se vedelo, če bo ga sploh kdaj doživel, ker je bil že dvakrat v finalu olimpijskih iger, toda obakrat ostal praznih rok. Toda pri Benjaminu Savšku se je udejanil rek – v tretje gre rado. Po osmem mestu v Londonu in šestem v Riu de Janeiru je za našega najboljšega kanuista na divjih vodah nastopil čas ne le za kolajno, ampak celo za zlato. S tem bo lahko postavil v vitrino še zadnje, kar mu je manjkalo, ker vse drugo je v zadnjih devetih letih že osvojil: cel komplet medalj s svetovnih prvenstev in še srebro zraven ter zlato in bron z evropskih, če upoštevamo zgolj tiste iz posamične konkurence.
"Veliko je bilo vloženih naporov v kariero in v današnji nastop. Se mi je kar kamen odvalil od srca, da je vse za mano in da boljše ne bi moglo biti," je bil 35-letni Ljubljančan ob koncu dneva že kar precej utrujen. Saj ni čudnega, ko pa je deklasiral vso konkurenco. Drugega Čeha Lukasa Rohana je ugnal za debele tri sekunde, Nemca Siderisa Tasiadisa, ki se kiti z bronom, pa za več kot pet.
Že v kvalifikacijah ste bili odlični drugi, nato v polfinalu osvojili "šele" peto mesto, a ko je bilo najpomembneje, ste zablesteli. Kako ste doživljali celotno tekmovanje?
"Ponavadi nočem biti v kvalifikacijah že visoko uvrščen, ker v polfinalu startaš med zadnjimi in je malo več pritiska. Ampak to sem tokrat poskušal odmisliti, se ne obremenjevati s tem. Danes sem se osredočil na polfinale, ki je bil zahteven, ker so nam komaj postavili progo in smo jo morali v par urah maksimalno analizirati in naštudirati. Vse se je odvijalo zelo hitro. Zadovoljen sem bil, da sem se uvrstil v finale, ker je bil to cilj in sem vesel, da sem v tisti eni uri do zadnje tekme držal fokus na svojem nastopu in se ne preveč obremenjeval z ostalimi stvarmi. Od starta mi je kar samo od sebe steklo, poganjal in dodajal sem in je kar šlo (smeh)."
Verjetno se boste te vožnje radi spominjali do konca življenja. Je bila popolna tudi drugače, ne samo zaradi zlata?
"Bila je kar blizu popolnosti, če bi moral še enkrat na start in jo ponoviti, si ne bi upal, ker sem res zadovoljen. Težko bi boljše odpeljal."
"Kar samo od sebe je steklo, poganjal in dodajal sem in je kar šlo"
Ste v cilju že vedeli, da je odličje vaše, da bo dovolj za zlato, čeprav so bili na vrhu še štirje kanuisti?
"Iz zadnjih protitočnih vratic sem začutil, da sem odpeljal lepo vožnjo, da se mi je izšlo in sem samo še sprintal do cilja. Hitro sem se zavedel, da bo težko premagati moj čas, ker ko sem pomislil nazaj, sploh nisem vedel, kje bi lahko odpeljal še kaj boljše. Upal sem, da bo medalja, skoraj vedel, ampak je bilo precej napeto. Po eni strani pa mi je že v cilju odleglo, ker mi je zadostovalo to, da sem odpeljal, kot sem si želel."
Ste se koga od tekmecev še posebej bali?
"Konkurenca je močna, ampak je bila proga zahtevno postavljena in so se dogajale številne napake, dotiki vratc. Razmišljal sem predvsem, da me bodo težko prehiteli kar trije, da bi ostal brez kolajne."
To je prva olimpijska medalja za kanuiste, s čimer ste celo presegli kajakaše, srebro Andraža Vehovarja iz Atlante in Petra Kauzerja iz Ria de Janeira. Je med vami rivalstvo?
"Ne, smo dobra ekipa, povezani med sabo, kajakaš – kanuist ni konkurenca, se podpiramo. Sem tudi cimer od Petra Kauzerja v olimpijski vasi, ful dobro se razumeva in mislim, da smo tukaj dobro delovali. Upam, da uspe tudi Evi Terčelj, Alji Kozorog in Petru, da prikažejo vrhunske vožnje, ki si jih želijo. Potem, ko pridemo domov, pa verjamem, da bo nekaj zbadanja, da bo še veselo (smeh)."
Vidmar: Beni je prinesel svež veter
Če kdo olimpijskega prvaka pozna do obisti, je to njegov trener, s katerim sta skupaj že 16 let. "Vso delo se je pozlatilo," je bil srečen tudi Jože Vidmar. In kaj se zgodilo, da se je ravno v Tokiu? "Lahko, da je manjkal zgolj košček v mozaiku. Morda so omejitve pomagale, manj je bilo treninga v toplih krajih, izkoristili smo čas na tacenskem poligonu." Trener, s katerim sta bolj ali manj sama veslala skozi celotno obdobje, je še povedal, da je Savšek vožnje na Japonskem gradil vse do finala. "Vse tri so bile zelo dobre. Polfinalna je bila na sigurno, da je ulovil finale, tam pa je pokazal, kaj zna in zmore." A zmore tudi kaj več, še ima rezerve? "Te so vedno, največ jih je na sigurnosti. Ne more pa več preskakovati stopnic, lahko le še delava na finesah," je povedal Vidmar za svojega športnika, ki je oral kanuistično ledino. "Prej so bili bolj znani kajakaši. Beni je prinesel svež veter. Saj je bilo že pred njim nekaj dobrih, ampak ni bilo preboja, da bi kdo serijsko osvajal medalje. Imamo pa tudi že za njim nekaj zelo odličnih mladih, tudi mladinskega svetovnega prvaka," trener optimistično zre v prihodnost.
Kako doživljate te olimpijske igre, so omejitve precej vplivale na vaše počutje?
"Na prejšnjih dveh igrah je bilo precej več doživetja, ker sta bila spektakla res ogromna, v Tokiu pa sem res bil osredotočen le na svoj trening in nastop, ker druge možnosti niti ni bilo. To me ni motilo, že doma sem rekel, da grem sem dol le trenirat in poskusit vrhunsko nastopiti. Sem vesel, da sem imel že prej možnost vse videti, sem pa prišel le vzet tisto, kar mi je manjkalo."
Je krona kariere signal za konec ali le motivacija za nek nov začetek?
"Mogoče bi lahko še nadaljeval, ker res uživam v tem športu. Zaenkrat še ne vem, kaj bi drugega počel. Sem pa imel načrte postavljene zgolj do sem. Cilj je bil olimpijska medalja in to sem dosegel. Mislim, da bom še vztrajal, moram še razmisliti, toda najprej se bomo poveselili in šel bom na dopust. Ta bo sicer kratek, ker sezone še ni konec, septembra me čakata še tekmi svetovnega pokala in svetovno prvenstvo."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
