Praktično: Kako zmanjšati zavržke hrane

V Sloveniji je bilo po podatkih Statističnega urada RS v letu 2018 skupaj proizvedenih okoli 140.000 ton odpadne hrane. Vsak prebivalec Slovenije je tako po nepotrebnem zavrgel okrog 13 kilogramov užitnih živil.

Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) je sprejela povabilo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano da se pridruži drugim pomembnim deležnikom pri aktivnostih za zmanjševanje izgub in količin odpadne hrane. Zavržena hrana ustvarja velik pritisk na naravne vire in okolje, saj proizvodnja hrane in živil izrablja dragocene vire, kot so tla, voda, energija in goriva, povezana je tudi z izpusti toplogrednih plinov, so sporočili iz ZPS. "Zavedamo se, da bomo lahko le skupaj uresničevali cilj OZN in Evropske unije, to je vzdolž celotne prehranske verige prepoloviti količine zavržene hrane do leta 2030," je poudarila predsednica Breda Kutin.

Na ZPS so septembra 2020 izvedli spletno anketo, v kateri so potrošnike spraševali, kako nakupujejo hrano. Zanimalo jih je tudi, kaj naredijo s hrano, ki jim ostane pa tudi, kdo po njihovem mnenju zavrže največ hrane. "Le 13 odstotkov sodelujočih je odgovornost za največ zavržene hrane pripisalo gospodinjstvom," izpostavlja Kutinova in dodaja: "A podatki Statističnega urada RS več kot polovico odpadne hrane pripisujejo gospodinjstvom (52 odstotkov), zato za doseganje zastavljenih ciljev potrebujemo aktivno sodelovanje potrošnikov, mi pa jim bomo na različne načine pomagali, da bodo lahko zmanjšali zavržke hrane, razbremenili svoje denarnice in okolje ter s tem prispevali k bolj trajnostni potrošnji."

Hvaležni vam bosta vaša denarnica in okolje

Pri ZPS že vrsto let svetujejo potrošnikom, kako zmanjšati zavržke hrane v lastnem domu. Letos pa so skupaj z Ekologi brez meja pripravili konkretne nasvete za potrošnike, kako naj se tega lotijo.

1. NAČRTUJTE OBROKE

Pri odločitvi, kaj bo za kosilo ali večerjo, naj vas vodijo sestavine v hladilniku. Načrtujte dan ali teden vnaprej, poglejte, kaj imate na zalogi in spremljajte roke uporabe živil v omari in hladilniku. Najprej uvrstite na jedilnik izdelke s krajšim rokom uporabe. Najbolje bo, da si za teden vnaprej napišete jedilnik in se v trgovino odpravite le po manjkajoče sestavine.

2. V TRGOVINO SAMO Z NAKUPOVALNIM SEZNAMOM

Preden se odpravite v trgovino, preverite, kaj potrebujete. Pripravite nakupovalni seznam. V trgovino se odpravite siti, da vas ne bodo zamikala živila, ki jih ni na seznamu in jih pravzaprav sploh ne potrebujete. Kupite le toliko, kot veste, da boste pojedli.

3. NE KUPUJTE VEČJIH KOLIČIN LE ZATO, KER SO V AKCIJI

V trgovino se odpravite, ko nekaj zares potrebujete, kupite pa le toliko, kolikor potrebujete, in ne zato, ker je v akciji. Živila z zelo dolgim rokom uporabe, kot so konzerve fižola in koruze, seveda lahko v shrambi počakajo dlje, a ne pozabite nanje. Naredite seznam živil, ki jih imate v shrambi, pripišite datume uporabe in najprej porabite tiste, ki jim bo rok prej potekel. Ali poznate razliko med "porabiti do" in "uporabno najmanj do"?

Več nasvetov najdete v članku Praktično: Kdaj so živila s pretečenim rokom uporabe še užitna in kdaj ne?.

4. SKUHAJTE LE TOLIKO, KOT BOSTE POJEDLI

Hrano pred kuhanjem stehtajte, še posebej, če kuhate za več ljudi. Za glavni obrok bo zadostovalo 120–150 gramov svežega mesa in 200 gramov krompirja ali 80–100 gramov testenin na osebo. Večina naših babic je bila pri družinskem kosilu vedno v strahu, da ne bomo šli lačni od mize, a danes se prej zgodi, da pojemo preveč kot premalo.

5. SHRANITE IN PORABITE OSTANKE OBROKA

Ostanke kosila ali večerje shranite v hladilniku in jih porabite naslednji dan. Za shranjevanje uporabite namenske steklene ali plastične posode s pokrovom, še bolj trajnostno boste ravnali, če ponovno uporabite stekleno embalažo od vloženih kumaric ali kompota. Tudi če jeste v restavraciji, naj vam preostanek obroka, ki ga niste mogli pojesti, zavijejo za domov. Hrana v hladilniku počaka do tri dni, a ohladiti jo morate na hitro in neprodušno zapreti. V restavraciji bodo namreč ostanki obrokov romali naravnost v smeti.

Več nasvetov najdete v članku Praktično: Vam je od kosila ostalo nekaj hrane? Tako jo lahko porabite.

6. ŽIVILA ZAMRZNITE ALI PREDELAJTE

Če ste nakupili preveč in veste, da sveže zelenjave ali mesa ne boste mogli porabiti do roka, živila zamrznite. Na vsako pakiranje napišite, kaj ste zamrznili in kdaj. Živila porabite v nekaj mesecih, nikar jih ne zamrzujte predolgo, saj lahko izgubijo senzorične lastnosti, ker nekateri encimi delujejo tudi pri zelo nizkih temperaturah. Zelenjavo in sadje lahko predelate v različne juhe, kompote, omake, džeme, vložite v kis ali olje, pasterizirate in shranite v steklenih kozarcih.

Preverite recept za predelavo domače poletne zelenjave v članku Iz babičine skrinje: Domača lutenica.

7. SPREMLJAJTE ROK UPORABE

Ko nakupujete, preverite rok uporabe živila in kupite izdelke z daljšim rokom, če veste, da jih ne boste kmalu pojedli. V večini trgovin imajo posebno polico ali razdelek z znižanimi cenami živil tik pred iztekom roka uporabe. Tudi z nakupom teh živil lahko pripomorete k zmanjšanju količin zavržene hrane, a le, če boste živila lahko takoj porabili.

Preverite recepte za porabo kruha v članku Iz babičine skrinje: Kako porabiti star kruh.

8. NAUČITE SE PRAVILNO SHRANJEVATI ŽIVILA

Bodite pozorni na to, kaj imate v hladilniku in shrambi, živila s krajšim rokom imejte na bolj vidnem mestu in jih sproti razvrščajte. Večino svežih živil hranimo v hladilniku, a nekaterim lahko to škodi.

9. POMEMBNA JE KAKOVOST, NE KOLIČINA

Namesto količini dajte prednost kakovosti, kupujte lokalno in domače. Za kakovostna lokalna živila boste sicer odšteli nekaj več denarja, a s tem podpirate lokalno gospodarstvo in spodbujate slovenske kmete, da na trajnosten način pridelajo čim več hrane, ki konča na vaših krožnikih. S tem bomo manj uvozili, krajše bodo transportne poti, hrana, ki jo zaužijete, bo bolj sveža in hranljiva, posledično bo pridelava hrane manj obremenjujoča za okolje. Tudi pri lokalnih izdelkih bodite pozorni na način pridelave, uporabljene sestavine in hranilno vrednost izdelka. Ni nujno bolje le zato, ker je domače.