Tudi če niste navdušeni pohodniki in planinci, se v naročju Alp najdejo zanimivi kotički za vse generacije. Športna doživetja, kulturna dediščina, naravne lepote in kulinarične posebnosti lahko popestrijo tudi manj vroče, zato pa bolj zlato obarvane jesenske dneve.
Prestolnica slovenskega čebelarstva
Radovljica, srednjeveško mesto z obrambnim jarkom in z razgledi na Karavanke in Julijske Alpe, je prestolnica slovenskega čebelarstva. Obiščite Čebelarski muzej v Radovljiški graščini in se poučite o bogati čebelarski tradiciji. Spoznajte Antona Janšo, očeta modernega čebelarstva, in si oglejte razstavo nekaj manj kot 250 panjskih končnic. V sosednji hiši pri lectarju preverite, kako nastanejo lectova srca. Sodobno čebelarstvo se vam odstre v Čebelarskem centru Gorenjske v Lescah.
V starem mestnem jedru Radovljice si lahko poleg mogočne baročne graščine ogledate še druge zanimive srednjeveške stavbe. Šivčeva hiša je danes pravi naslov za ljubitelje umetnosti, saj sta tu urejena galerija in muzej. V Magušarjevi hiši spoznajte tradicijo lončarstva na Gorenjskem. V eni od meščanskih hiš je bil rojen Anton Tomaž Linhart, prvi slovenski dramatik, po katerem se imenuje osrednji radovljiški trg. Več o njem izveste v Mestnem muzeju, na potep po Radovljici pa se v njegovi družbi lahko podate tudi z mobilno aplikacijo.
Povzpnite se na razgledni Jamnik iz Krope ali k srednjeveški cerkvici sv. Petra iz Begunj in s pogledom zaobjemite celotno Gorenjsko. Višje vas pričakuje Begunjščica, v dolini pa številne pohodne poti skozi gozdove, ob rekah in potokih.
Čisto na severu Gorenjske pa leži Jezersko, kjer je najbolj priljubljena izletniška točka Planšarsko jezero. Jezerce, ki ima obliko srca, so zajezili domačini v spomin na veliko ledeniško jezero, po katerem je kraj dobil ime. Sprehodi do Planšarskega jezera iz različnih smeri so najbolj priljubljeni med domačini in turisti, gostišče ob njem pa ponuja dobro domačo hrano.
Zvonec želja na vrhu 99 stopnic
Nedaleč od Radovljice leži Bled, nedvomno eno najbolj turističnih slovenskih mest. Zapeljite se do Blejskega otoka s tradicionalno pletno in se po 99 stopnicah povzpnite do cerkve Matere Božje na jezeru. Vdihnite, zamižite, si nekaj zaželite in pozvonite na zvon želja. Z 52 metrov visokega zvonika se razglejte na jezero in okolico. Za sladke trenutke na otoku obiščite potičnico, kjer lahko pokusite tradicionalno slovensko potico z raznovrstnimi okusi.
Bi radi s seboj odnesli najbolj znano panoramsko podobo Bleda in jo delili s prijatelji? Povzpnite se na Ojstrico ali Malo Osojnico, vzpetini, ki se dvigujeta nad zahodnim delom jezera. Iz Velike Zake se odpravite na polurni pohod in uživajte v neponovljivem razgledu na Blejsko jezero z otokom, Blejski grad ter na Karavanke in Kamniško-Savinjske Alpe.
Najjužnejša visoka barja v Evropi
Zahodno od Bleda, na vzhodnem robu Triglavskega narodnega parka, se dviga planota Pokljuka. Visoka kraška planota je dolga 20 kilometrov in skoraj toliko tudi široka. Prekrivajo jo prostrani smrekovi gozdovi in je znana tudi po pašnikih, kot so Javornik, Lipanca, Uskovnica, Zajamniki. Nadmorska višina, čist in svež zrak ter energetske točke ugodno vplivajo na zdravje in počutje. Po vsej planoti so razvrščene številne planine, med strnjenimi gozdovi pa skriva posebne ekosisteme, ki so ostanek delovanja ledenika. To so visoka ali šotna barja, ki spadajo med najjužnejša visoka barja v Evropi.
Igra narave, enkratne razgledne točke, mogočna drevesa in svež zrak nas prevzamejo. Pestre naravne danosti, med katerimi prevladujejo obsežni pokljuški gozdovi, bogata kulturna dediščina, ki se kaže predvsem na planinah, in lepota pokrajine so razlogi, da je Pokljuka del Triglavskega narodnega parka.
Čez Vršič v dolino Soče
Skoraj povsem na severozahodu Gorenjske leži Kranjska Gora, vse leto privlačno gorsko turistično-športno središče.
Kolesarje čaka najvišji slovenski cestni prelaz, pohodnike mnoge znamenitosti. Vršič je s 1611 metri najvišji gorski cestni prelaz v Vzhodnih Julijskih Alpah. Je eden največjih izzivov za cestne kolesarje in izhodišče za vzpon na okoliške vrhove.
Ob visokogorski cesti, ki vodi od Kranjske Gore do doline Soče, je več planinskih koč, kjer si lahko naberete novih moči. Pot vas vodi mimo jezera Jasna, Ruske kapelice, naravnega okna v ostenju Prisojnika in Ajdovske deklice v steni Prisanka.
Doživetje za vse družinske člane je obisk pri pravljičnih junakih, ki jih je ustvaril domači pisatelj Josip Vandot in živijo v skritem kotičku med gorami. Prebrisani pastirček Kekec, teta Pehta, hudobni Bedanc, modri Vitranc, prijazna Mojca, Tinkara, Brincelj in preplašeni Rožle vam bodo odstrli svet legend in življenje v teh krajih. Do Kekčeve dežele vas pripelje Bedančev bus.
*Vir besedila: Slovenska turistična organizacija
