Ni še reklo zadnje, a me vendarle zanima, kakšno poletje je za vami? Po čem si ga boste najbolj zapomnili? Prav lepo družinsko fotografijo smo videli na vašem zidu ...
"Poletje je bilo letos manj delavno, a vseeno sem presrečen, da sem imel poletje zapolnjeno z glasbo in koncerti kljub času, v katerem smo. Splitski festival, Restart Tour - turneja nastopov po večjih mestih v Sloveniji in dodatne zabave, kjer sem spet lahko zaživel in zadihal s svojo publiko ter napolnil dušo. Slišal, da moje pesmi še vedno znajo od začetka do konca (smeh). Velik del pa sem seveda poskušal izkoristiti čarobne trenutke z družino."
Dopusti so postali družinski. Kako se kaj znajdete v tej novi vlogi?
"To so trenutki, kjer si napolnim baterije za še tako naporen urnik. Ko se vračaš domov in veš, da te doma čaka topel dom, ljudje, ki te imajo najrajši na svetu. Uživam v tej vlogi!"
Mimogrede, a ste tudi vi skozi koronsko-karantenske mesece razvili kakšno nenavadno navado ali veščino?
"Sem! Bilo je obdobje, ko sem se naučil, da tudi prosti vikendi pašejo. Če jih le ni preveliko. Odvisen sem od odra, od publike, od odzivov. Že res, da veliko veselja in sreče pride s tem, ko slišim pesmi, ki jih ustvarjamo, na radiu, na televiziji, ko vidim da youtube 'gori' od navdušenja in novih izidov. Toda občutek, ko tisočglava množica ali več v eno zapoje tvojo pesem, in to svežo, frišno, je nepopisen. Tako da - prosti vikendi, druženje s prijatelji, rad sem mojster za piknik, rad gostim družbo. A še raje sem gost - na odrih!"
Veliko ste na poti, tudi mednarodno. Kaj vam pomeni dom?
"Dom je zame vedno bil mesto, kjer najdem svoj mir, srečo, ljubezen. Ogromno mi pomeni, da se odpravim tudi do domačih domov na Koroško, ne glede na to, da sem že nekaj časa izseljen in sem si ustvaril nov dom, so domači kraji še vedno tisti, ki so zapisani v meni in kjer mi zaigra srce."
Zelo čustveni trenutki. Koncert v Slovenj Gradcu, kjer je v prvih vrstah sedela njegova družina:
O domu seveda ne sprašujem kar tako. Pika na i vašemu glasbenemu poletju še manjka. In pristavili jo boste ... doma. Na Koroškem. Prav posebna sobota je pred vami. Razkrijte kaj več.
"Prvič, odkar je moja glasbena zgodba tako uspešna, sem imel večji koncert na domačem Koroškem skupaj z Markom Škugorjem v Slovenj Gradcu pred dobrima dvema letoma in pol. Takrat je padla odločitev, da želim enkrat na leto pripraviti svojo noč, torej Koroško noč po Basijevo, koncert nekje na Koroškem. Že lani smo imeli napovedan koncert v Radljah, pa je žal odpadel zaradi ukrepov, letos pa se ne dam! Pripravljeni, odgovorno, a z veliko vnemo, smo se lotili priprave letošnjega domačega koncerta in to prav doma, v Ravnah na Koroškem! V dvorani, kjer sem 15 let treniral odbojko. Kjer sem odraščal. Prihajam domov!"
Nastopiti za Korošce je za Korošca najbrž posebno doživetje. Trema? Pritisk?
"Doživetje vsekakor. Pritisk nikakor. Odgovornost, veselje, sreča, neučakanost, navdušenje, da se vidim s svojimi v prvih vrstah. Predstavljate si lahko, kako lepo je igrati in tekmovati športnikom doma, pred domačimi navijači. Tako bo tudi meni v soboto. Čeprav moram poudariti, da sem si domač z gledalci praktično kjerkoli po Sloveniji in na Hrvaškem. Kaj drugega pa naj rečem nekomu, ki poje moje pesmi od začetka do konca, kot da je domač z Basijem."
Odbojko ste trenirali. Kakšna leta so to bila?
"Uf, nostalgija, prijatelji, spomnim se vseh lumparij, doživetij, družbe. Tudi živčkov na tekmah. Prav zato je še bolj domače. Težko bi si izbral boljšo lokacijo za koncert v Ravnah. No, le da imam zdaj drugega trenerja."
Lahko z nami delite kakšno zabavno, nenavadno zgodbo, ki je nastala, ko v vaši športni karieri ni šlo vse po načrtih?
"Ena od najbolj zabavnih, ki mi zdajle pade na misel, je tale - ko se sicer še nisem najbolj resno udejstvoval in treniral odbojke, bil pa seveda že 'odbojkaš', se je pripetil en zanimiv, a dokaj neljub dogodek. Spomnim se, da smo imeli praznovanje enega soigralca dan pred tekmo, ko sem igral tako za člane kot za mladince. In morda smo se malce preveč pozabavali dan pred tem, skratka, sem bil dokaj zmačkan zjutraj, tako da sem si na tekmi zlomil dva prsta. Zlomil mi jih je pa Žiga Štern, kolega, ki je pa trenutno slovenski reprezentant. No, bomo dodali v seznam, kdaj se ne pije. Ali pa še pred tem, ko sem igral za dečke in za kadete šolsko odbojko. In so bili res naporni treningi, tako da sem potem takoj po treningu v glasbeni šoli na uri trobente pri pihanju dolgih tonov "zlezel skupaj". Se kar nabere zanimivih stvari, ko razmišljam takole."
Še dobro servirate? Je vaša desnica še močna?
"Profesionalni šport terja svoj davek. Serva še gre, mislim pa da je zaradi koncertov bolje, da kaj konkretnega igranja odbojke ne poskušam več prav veliko (smeh)."
Sokrivi ste za enega najbolj romantičnih trenutkov na slovenski sceni. Anej Piletič je ob vaši skladbi U bijelom zasnubil svojo Izo. Kar vidimo ob koncu spota Budala. Ste vedeli, kaj pripravlja?
"Bil sem kar malo jezen, ker je bilo to ravno na dan, ko nisem mogel osebno priti zapeti Aneju in Izi, ko sta se zaročila, saj bi si z veseljem želel biti del tega. Sem pa zato pripravil mini presenečenje na poroki. Sicer potiho verjamem, da sta pričakovala, saj smo prijatelji in sodelavci, tako da je bila presenečenje zgolj ura, ko še nista pričakovala nastopa. Lahko pa ob tem povem, kako velik privilegij in srečo imam, da imam možnost spremljati nemalo srečnih trenutkov, ko se ob moji pesmi U bijelom sprehodijo do oltarja, ko se poljubijo ob mojih skladbah in si dajo večni da. Velikokrat tudi v moji družbi, ko jim polepšam najlepši dan, veliko pa spremljam tudi posnetke, ki mi jih pošiljajo."
A rečeva še kakšno o vas in sanjski zaroki/poroki?
"Skoraj zagotovo orkester ali godalni kvartet, ki bo igral U bijelom. Potem pa nadaljujemo od tu naprej, ko bo čas. Kdo ve, kdaj."
