(INTERVJU) Aleksander Čeferin: Bolj ko bodo pljuvali po meni, več bom povedal

Gospod Čeferin, kakšno je življenje predsednika Uefe v nenavadnem času, ko smo se komaj malce oddaljili od epidemije, potem pa se je začela vojna v Ukrajini?

"Zelo naporno. Kolegi, ki dvajset let službujejo v Uefi, mi pravijo, da ta organizacija v celotni zgodovini ni imela niti približno toliko kriznih situacij kot samo v zadnjih dveh letih. Začelo se je z virusom, ko nogometaši niso niti trenirali niti igrali, potem so tekme po vsem svetu potekale brez gledalcev. Komaj smo se navadili na novo realnost, je udarila pobuda o superligi. Med epidemijo smo evropsko prvenstvo organizirali v enajstih državah z različnimi epidemiološkimi slikami, potem smo se soočili z 'odlično' idejo Fife, da bi svetovno prvenstvo potekalo kar na dve leti. Lani avgusta mi je kolega dejal, da manjka samo še vojna, ki se je potem tudi zgodila. Situacija je zelo zapletena, a prav v takšnih časih je treba pokazati vse sposobnosti."

Nedavno ste bili na obisku v Katarju. Kakšni so vtisi s prizorišča letošnjega svetovnega prvenstva?

"Infrastruktura je odlična in prepričan sem, da se bodo Katarci zelo potrudili pri organizaciji prvenstva. Problemi lahko nastanejo, ker bodo vsi udeleženci prvenstva strnjeni na relativno majhnem prostoru, saj se bo vse dogajalo v enem mestu. Novembra in decembra bo v Katarju dvajset stopinj Celzija, klimatske naprave so pripravljene. Organizacija bo pomenila zahteven zalogaj, saj bo med prvenstvom obratovalo vsaj sto hotelov, če ne več. Slišal sem, da bodo v pristaniščih zasidrali ladje, na katerih bodo bivali nekateri navijači, kar bi lahko postalo problematično, če bodo preveč veseljačili."

Kako velika je katarska črna lisa zaradi kršenja človekovih pravic in več tisoč smrti migrantskih delavcev med gradnjo objektov?

"Na vsak način ob nobenem kršenju človekovih pravic ne smemo pogledati stran. Kolikor sem uspel videti, so katarske oblasti na tem področju naredile velik napredek. Trudijo se, da bi svetu pokazali, da so izboljšali razmere."

V italijanskih medijih je zaokrožilo, da bi Fifa tekme podaljšala na sto minut. Koliko je norih nogometnih idej?

"Ogromno. Marco van Basten je denimo dejal, da naj bi enajstmetrovke streljali kot pri hokeju. Pojavljajo se ideje, da bi moštvo po petih kotih dobilo strel z bele točke. Ob tem se šalim, naj nogometašem vsaj žogo pustijo pri miru. Opazil sem, da je v nogometu veliko megalomanov, ki bi radi pustili svoj pečat, da bi pokazali svojo pomembnost. Izmišljujejo si ideje in jih predstavljajo kot reforme."

Je predsednik Fife Gianni Infantino eden od takih ljudi?

"Infantino ima zagotovo rad posebne ideje. Zanimivo, da se z Uefo nikoli ne sooči vnaprej, da bi nam predstavil projekte in bi skupaj našli rešitev. Običajno se ne želi konfrontirati, ampak zadeve najprej testira prek medijev. Zgodi se, da ljudje iz njegovega kroga s kakšno čudno idejo razjezijo celoten nogometni svet, potem pa vse potihne, ko opazijo, da streljajo mimo gola. Sicer pa imamo s Fifo korektne odnose."

Kakšen je vaš način delovanja? Izvršni odbor Uefe je na aprilskem zasedanju po večmesečnih pogajanjih omejil stroške moštev, ki leta 2025 ne bodo smeli presegati 70 odstotkov prihodkov klubov.

"Vedno pravim, da je treba izbirati svoje bitke. Dogovor je vedno boljši od prepira. Če ne gre drugače, se lahko tudi skregaš, ko zastopaš svoja temeljna načela, a v osnovi je pomembno sprotno dogovarjanje. Prvič v zgodovini se je zgodilo, da so evropske lige na čelu z zelo kritičnim predsednikom organizacije Javierjem Tebasom podprle reforme v nogometu. Podporo so pokazali največji klubi, kot so PSG, Manchester United, Manchester City …, zraven so tudi najmanjši klubi. Porabili smo ogromno energije, da smo se dogovorili. Veliko je bilo pogovarjanja in prepričevanja. Sam poskušam delovati tako, da vsak stopi korak nazaj, kar ljudje praviloma razumejo. Ker sem dovolj načelen, vedo, da ne bom popustil, če ne bomo vsi."

Je enotnost evropskega nogometa vaš osrednji cilj od začetka mandata?

"Morda je res celo osrednji cilj. Morate vedeti, da evropski nogomet predstavlja okoli 80 odstotkov svetovnega nogometa, Uefa pa je štiri- do petkrat večja organizacija od Fife. Od prepirov nimamo nobene koristi. Napredujemo lahko samo skupaj, pri čemer je treba do določene mere sklepati kompromise. Enako je v običajnem življenju, ko gradimo odnose s partnerji, otroki, prijatelji."

Je Fifa ljubosumna na Uefo?

"Fifa bi predvsem rada postala finančno tako uspešna kot Uefa, vendar tega ne more doseči na račun drugega. Če je nekdo uspešen, ga ne moreš narediti za neuspešnega, da bi sam uspel. Predlogi njihovih reform so šli v smer, da bi odvzeli zaslužke in vpliv evropskim nogometnim zvezam, a tako ne gre. Mar nas mora biti sram, da od leta 2002 nihče razen evropskih reprezentanc ni osvojil svetovnega prvenstva? V Rusiji 2018 je imela Evropa v četrtfinalu šest ekip, na svetovnem prvenstvu za ženske v Franciji je bilo iz Evrope sedem četrtfinalistov. Uefa očitno nekaj dela dobro, da je tako uspešna. Potem ko smo z uvedbo finančnega ferpleja sledili cilju za zmanjševanje izgub v klubih, sedaj poskušamo vzpostaviti tekmovalno ravnovesje, da bi zmanjšali razlike med bogatejšimi in finančno skromnejšimi klubi. Eden največjih problemov v nogometu je, da mnogo ljudi vsak dan dela za hrbtom nekoga drugega. Gre za nenavadno industrijo, kjer je veliko dobrih ljudi, a tudi ogromno lažnivcev, ki sedijo za isto mizo in si lažejo v obraz."

Kakšne so reakcije klubov, ko sedite za isto mizo?

"S predsednikom združenja klubov ECA Nasserjem Al-Khelaifijem imava odlične odnose. Gospod razume, da tekmovanje izgubi na vrednosti, če imamo vsako leto istega prvaka. Kot predsednik enega najbogatejših klubov se je skupaj z nami postavil proti ideji superlige. Javier Tebas je kot vodja evropskih profesionalnih lig zahteven v komunikaciji, vendar spoštuje, da je Uefa z njim odkrita. Soglasja ni bilo enostavno doseči, saj klubi in nacionalne lige niso v najboljših odnosih. Bolj ko je uspešna liga prvakov, več izgubijo nacionalne lige, zato smo rekli, da lige prvakov ne bomo igrali med vikendi. Če bi šle lige frontalno proti Uefi ali obratno, bi nastal kaos. Zagotovo se bomo še kdaj skregali, a tako dobre komunikacije v evropskem nogometu še ni bilo. Prejšnji teden so predloge našega dolgoletnega direktorja Andrea Traversa na izvršnem odboru podprla tako Al-Khelaifi kot Tebas, kar je neverjeten dosežek, saj se pri njiju pojavljajo popolnoma različni interesi. To pomeni, da smo znotraj Uefe našli ravnovesje. Sankcije za kršitelje so tako finančne kot športne, saj jim Uefa lahko odvzame točke ali jih izključi iz tekmovanja. To so resne stvari. Če največji klubi ne tekmujejo v ligi prvakov, so takoj finančno ogroženi in lahko bankrotirajo."

Kako vojna v Ukrajini vpliva na nogomet?

"Na celotno družbo vpliva slabo, ne samo na nogomet. Ena od redkih pozitivnih stvari je, da se je nogometna družina znova povezala. Tudi sam sem pomagal nogometašem iz Ukrajine, da so zapustili državo. Da je 47 ljudi varno zapustilo Ukrajino, so na pomoč priskočile ukrajinska, moldavska in romunska zveza. Pokazala se je solidarnost, pri čemer smo morali prevzeti tvegane odločitve. Nobena država ni želela nositi odgovornosti za nogometaše, njihove žene in majhne otroke. Grozno je, ko sploh ne veš, ali boš lahko pomagal ali ne. Ker gre trend v svetu v napačno smer, da se odloča vse manj, s tem pa je tudi odgovornost manjša, je na koncu tudi iztržek običajno skromen."

Kakšna bo usoda ruskih in ukrajinskih klubov? Kako bo z nogometaši v teh državah?

"Nogometaši v Ukrajini počasi zapuščajo svojo državo. Odigrali bodo nekaj humanitarnih tekem, pri čemer jim Uefa pomaga. Sam sem vzpostavil stik z nekaterimi velikimi klubi, med drugim sem poklical tudi v Maribor, da bi igrali s Šahtarjem iz Donjecka, vendar ne vem, ali so se uspeli dogovoriti za kakšno tekmo, saj je sezona v slovenski ligi v zaključni fazi. Ravno prejšnji teden je bila v Romuniji prva tekma med mladinci Dinama Kijev in Benfice. Ukrajinski nogomet se bo počasi poskušal vrniti, medtem ko liga v Rusiji poteka nemoteno, igralci prav tako dobivajo redna plačila za svoje delo. Treba je vedeti, da to ni vojna proti ruskim športnikom ali ruskemu narodu. Čeprav to ni njihov boj, bodo utrpeli velike posledice. Uefa bo kmalu sprejela odločitev, ali bodo ruski klubi lahko nastopali v evropskih tekmovanjih, ki se s prvimi tekmami začnejo junija."

Ste se pogovarjali z reprezentantom Jako Bijolom, ki ostaja v Moskvi?

"Sem. Povedal sem mu, da bi glede na pravila lahko zapustil CSKA, vendar se je odločil, da bo ostal v Rusiji. Vendarle menim, da so veliko težje razmere za ukrajinske nogometaše. Jaka Bijol v Moskvi fizično ni ogrožen."

Kako se je Rusija odzvala na prestavitev finala lige prvakov iz Sankt Peterburga v Pariz?

"Hitro smo ugotovili, da finala v Sankt Peterburgu ne bo mogoče izvesti. Predhodno sem poklical funkcionarje iz ruske zveze, ker so naši nogometni prijatelji. Predsednik ruske zveze je na neki način razumel odločitev Uefe. Malo je govoril o tem, da gre za vmešavanje politike v šport, a nam težko soli pamet, glede na to, da se v Rusiji vse športne odločitve sprejemajo na ravni režima. Z rusko zvezo ohranjamo korektne odnose, pritiskov za prestavitev finala pa ni bilo. Vem, da je britanski premier Boris Johnson za prizorišče glasno ponujal London, kamor pa zagotovo ne bi šli."

Zakaj ne?

"Ker ne maram poceni političnih pritiskov. Ne maram, da vpijejo proti Gazpromu in še vedno kupujejo njihov plin. To sta dvoličnost in politikantstvo. Če mi nekdo govori, da moram nekam nujno priti, me tam zanalašč ne bo."

Kakšne so posledice prekinitve sponzorske pogodbe Uefe z Gazpromom?

"Izgubili smo blizu 100 milijonov evrov. To je veliko, a v težki situaciji je okoli igrišča v ligi prvakov nemogoče reklamirati Gazprom, če v Ukrajini poteka krvava vojna. Svojo odločitev smo sprejeli neodvisno od politike in nikakor ne želim, da bi nam kdorkoli solil pamet."

Šef Gazproma Aleksander Djukov ostaja član izvršnega odbora Uefe?

"Da, a redko hodi na seje. Tudi ruska nogometna zveza ni izključena iz Uefe."

Kako se bo končala vojna?

"O tem se večkrat pogovarjam z ukrajinskimi in ruskimi kolegi, ki so blizu nogometa. Z bratoma Kličko sem dober prijatelj, a nihče ne pozna natančnega odgovora, kako se bo vojna končala. Zagotovo bi morali vsi po svetu več pozornosti nameniti pozivanju k miru in skupnim pogovorom. Neprestano zaostrovanje je izjemno škodljivo. Verjetno bosta morali obe strani najti kompromisno rešitev, ki nikogar ne bo prikazala kot poraženca vojne, a to bo težko. Bojim se, da se bodo spopadi še vlekli, saj je na mizi cel kup geostrateških zadev, ki se dogajajo med državama. Uefa poziva k miru in nogomet bo vedno deloval v tej smeri. To je resna vojna. Ko se z Ukrajinci pogovarjam po telefonu, v ozadju slišim streljanje. Zaradi številnih beguncev gre tudi za humanitarno katastrofo."

Ali rusofobija postaja vse večji problem, ki ga je treba izpostavljati?

"Absolutno. Ko sem bil na kongresu v Katarju, sta se delegata ruske zveze praktično skrivala pred drugimi udeleženci. Po kongresu sem poklical enega od njiju, da bi se dobila na kavi, a je zapustil Katar, njegov kolega pa je bival v drugem hotelu kot ostala delegacija. Ljudje, ki jih pozna deset let, so se obračali stran, ko je prišel na kongres. To je noro. Zgodba spominja na teroristične napade, ko so predvsem primitivci enačili vse muslimane s teroristi. Sedaj isti ljudje obsojajo vse Ruse kot vojne zločince, a verjemite mi, da Rusi ne podpirajo vojne v sosednji državi. Žalostno je, da se na zaničevalen način obravnava tudi ruske kulturnike in umetnike."

Slovenija pri tem ni izjema. Vlada je med drugim zaprla znanstveno-kulturni center v Ljubljani.

"Slovenija je popolnoma brez razloga in posebne teže med najbolj izpostavljenimi državami, odkar se je začela vojna."

Kako bi se morali kot država postaviti v tem primeru?

"Vsaka vlada bi morala predvsem skrbeti za interese Slovenije, ne pa za lastno profiliranje. Verjamem, da je oblast sladka in je pomembno dobiti volitve, a interesa Slovenije zaradi osebne promocije ne bi smeli izpostavljati. Ostati moramo del jedra Evropske unije, posamične akcije pa so nesmiselne, vendar na svetovni ravni k sreči nimajo posebnega pomena. In ko smo že pri ruskih umetnikih, velja izpostaviti, da je Čajkovski še vedno dober skladatelj, Dostojevski pa odličen pisatelj. Morda najboljši na svetu ne glede na to, kaj o njem govori lokalna politična scena. Vprašanje je, ali sploh vedo, kdo je Dostojevski."

Se bosta z Vladimirjem Putinom še kdaj srečala?

"Zanimivo vprašanje, o katerem razmišljam tudi sam. Težko bi rekel, a menim, da srečanje ni prav verjetno."

Kakšen je ruski predsednik?

"Človeka težko oceniš na podlagi polurnega srečanja, a nesporno je bil vedno odlično pripravljen na sestanke. Pravzaprav teh ljudi ne poznam prav dobro. Imam občutek, da so vsi srečni, ko se sestanemo in se lahko namesto o politiki pogovarjamo o športu."

Vas je Putin kdaj nasmejal? Je povedal kakšno šalo, anekdoto?

"V glavnem so to zelo sproščeni pogovori. Decembra lani sem bil tudi pri predsedniku Ukrajine Volodimirju Zelenskemu, ki je zanimiv človek in ima rad nogomet. Čeprav poznam veliko predsednikov vlad in držav, nimamo nekega osebnega odnosa. Z nekaterimi se malo bolj ujamem, z drugimi manj."

Kako se bo razpletel projekt superlige, ki je na noge dvignil vso Evropo?

"Že ime tekmovanja je nesmiselno, saj je vse skupaj daleč od super lige. Ideja o novem tekmovanju je mrtva. Imam občutek, da trije klubi vztrajajo pri superligi predvsem zaradi svojega ega, saj z njimi ne želi igrati prav nihče. Predlagali smo jim, naj ustanovijo svojo Uefo, če mislijo, da imamo monopol v nogometu. Naj gredo igrat, a jim ne uspe."

Kako ste lahko povsem prepričani, da je ideja pokopana?

"Ideja o novem tekmovanju je bila v zraku že mnogo let pred mojim prihodom v Uefo. V celotni zgodbi me je najbolj presenetilo, da mi je hrbet obrnil predsednik Juventusa. Bil sem boter njegovi hčeri in zdelo se mi je nemogoče, da bi mi lagal v obraz. Predsednik Reala Florentino Perez me ne more presenetiti. Sedaj tožijo Uefo na sodišču evropske skupnosti, kjer nas za zdaj podpira šestnajst držav, med katerimi ni Slovenije. Veseli me, da imamo podporo celotne evropske skupnosti vključno z Evropsko komisijo in parlamentom. Francoski predsednik Emmanuel Macron je zagotovil, da bo naredil vse za zaščito evropskega modela športa. Njegov britanski kolega Johnson je rekel, da bo prekinil vsa delovna dovoljenja za igralce, če nastane superliga. Uefa ima ogromno varovalk, obenem pa so se tudi klubi veliko naučili iz celotne zgodbe. Chelsea po odhodu Romana Abramoviča išče novega lastnika in prav vsi kandidati imajo v svojem programu izrecno zapisano, da se ne bodo nikoli včlanili v superligo. Zaradi vsega skupaj sem prepričan, da je to mrtev projekt. Vztrajajo samo še posamezniki, ki jih v njihovi državi praktično nihče ne zavrne, sedaj pa so se znašli v nerodni situaciji, ker se je proti njim postavil nekdo iz Slovenije. Nerodno je tudi to, da klubom zelo ustreza igranje v ligi prvakov, hkrati pa bi ustanavljali svojo ligo. O tem se bomo še pogovarjali, ko se končajo postopki na sodišču."

Se lahko zgodi, da bi ideje o superligi ravno zaradi zadnje sprejete različice o finančnih pravilih znova vzniknile?

"Ravno nasprotno. Tisti klubi, ki so bili spiritus agens te lige, so se sklicevali na to, da se bojijo finančno neomejenih klubov. Hkrati so to ligo ustanavljali ravno tisti, ki so govorili, da so tradicionalni evropski klubi. Prepričan sem, da se superliga v naslednjih desetih letih ne bo zgodila, potem pa se bo pa moral nekdo drug boriti s tem, če bo do tega prišlo."

Je bilo iskanje politične podpore v Evropi vaš osebni projekt?

"Ob razglasitvi superlige sem sprva reagiral zelo instinktivno in čustveno, nato so se dvignili navijači. Ko je narod na ulici, se po navadi sproži odziv politike. Podpredsednik Evropske komisije Margaritis Schinas je skupaj z drugimi politiki takoj razumel, da gre za napad na evropski model športa. Pomembno se mi zdi, da ima Uefa podporo politike, saj bo treba to področje urediti na zakonodajni ravni. Medtem ko je v najmočnejših ligah po ZDA v igri samo denar, najdražja vstopnica za finale lige prvakov stane 500 evrov, prodali pa bi jo lahko za desetkrat višjo ceno. Ampak evropski nogomet je drugačen. Če bi poskušali tako dvigniti cene, bi nas navijači odnesli, kar je dobro. Če bi bil sistem drugačen, slovenska ali hrvaška zveza sploh ne bi mogli delovati. Medtem ko so klubi ustanavljali superligo, so želeli zapustiti nacionalna prvenstva, pri čemer so navijače imenovali stranke. To je njihov način razmišljanja. Ne razumejo, da je nogomet več kot samo šport. Na drugi strani nas mnogi državni voditelji podpirajo. Hrvaški premier Andrej Plenković me je vprašal, ali sem klical slovenskega predsednika vlade. Povedal sem mu, da nisva v najboljših odnosih, potem pa je bil malo duhovit z izjavo, da lahko pokličem kar njega, saj imam vikend na Hvaru."

Kako je možno, da Uefa nima podpore Slovenije, ki je med predsedovanjem uniji zagovarjala prav enoten model športa na kontinentu?

"Prepričan sem, da samo zato, ker me predsednik vlade ne mara, kar je nenavadno, saj bi se v primeru superlige nogomet sesul v prah. A to očitno ni nič v primerjavi z osebnimi političnimi interesi. Prijatelji iz slovenske nogometne zveze so mi rekli, da so na neki tekmi srečali enega od ministrov, ki je izjavil, da šef ne dovoli, da bi Slovenija podprla Uefo. Kot razumem, bi nas nekateri ministri podprli, a očitno tega ne morejo storiti zaradi blokade na vrhu. To vse pove o delovanju te vlade."

Očitno obstaja večni strah, da se boste podali v politiko?

"To je vprašanje za kakšno drugo stroko. Kot pravnik ne morem ocenjevati njihove psihe, a dejstvo je, da najbolj diktatorski režimi delujejo na takšen način. Vesel sem, da smo še vedno vsaj toliko demokratični, da nas ne morejo zapirati. Odsotnost vsake kritike je grozljiva, prav tako napadi na vsakogar, ki odpre usta in ima drugačno mnenje, četudi ga izrazi spoštljivo. V zadnjih dneh pred volitvami pričakujem še hujše svinjarije. Včasih me slika spominja na Transilvanijo, kjer grof Drakula pošilja svoje vampirje v boj proti ljudem. Vendar bo prišlo tudi jutro. Zgrožen sem, da so se pripravljeni povezovati s kriminalci, pri čemer lahko naredite primerjavo s kakšno aktualno državo in boste ugotovili podobnosti. Moram dodati, da izjemno spoštujem gospodično Niko Kovač. Čeprav je osebno ne poznam, ji je treba čestitati, da se na kulturen in prijazen način bori za demokratične vrednote. Zaradi tega je deležna brutalnega napadanja in poniževanja na osebni ravni. Zmotno je prepričanje, da so vsi politiki enaki. Vsi ljudje imamo svoje napake in kdaj sprejmemo napačne odločitve, dejstvo pa je, da je Slovenija lahko uspešna samo takrat, ko je enotna. Z diskreditacijami, laganjem in žaljenjem se že dogaja nasilje, zato je treba s takšnim načinom delovanja prenehati."

Kako v tem hitrem času neskončnih kriz sploh razmišljati, interpretirati dogajanje okoli nas?

"Predvsem se ne smemo pustiti prestrašiti, poleg tega pa moramo začeti spoštovati drug drugega. Ogromno ljudi mi čestita, da odlično govorim v intervjujih, jaz pa jim rečem, da naj tudi sami povedo svoje mnenje. Zelo je narobe, če imajo kup izgovorov in so raje tiho. Bolj ko bodo pljuvali po meni, več bom povedal. Čeprav zagotovo nimam enakega mnenja z vami, to še ne pomeni, da se moramo zmerjati in žaliti. Na to ne bom nikoli pristal. Moramo vedeti, da Slovenci nismo primitiven narod, ki se žali in zmerja."

Kako močno je upanje, ki ga z aktivno in kritično držo ponuja civilna družba?

"Civilna družba je pomembna za vsako državo. Problem slovenske vladajoče politike je, da v osnovi ne spoštuje institucij, ki so za njihovo delovanje postale zoprn del sistema. Ko civilna družba postane moteča za oblast in jo politika poskuša zatreti, nastane velik problem. Prav tako nastane problem, če ločujemo med mamo s krščanskimi in muslimanskimi vrednotami. Civilna družba mora vedno ohranjati opozicijsko vlogo. Naloga oblasti je, da s civilno družbo poskuša sobivati, ne pa da jo zatira in ponižuje, vlaga kazenske ovadbe, na naslove protestnikov pošilja kazni in inšpekcijo … Takšna represija ima vedno učinek bumeranga. Če Slovenci ne bili nagnjeni k sodelovanju, ne bi imeli nikoli samostojne države. Problem je, da že dolgo nismo bili tako skregani, a to je zaradi teh ljudi, ki neprestano ponavljajo iste bedarije o ozadjih in komunistih, čeprav sta v slovenski politiki, kolikor mi je znano, ostala samo še dva komunista. Ti ljudje, ki želijo postaviti Slovenijo na glavo, imajo učitelje v tujini, ki pa so še bolj napredni, ker so uspešno prevzeli medije. Hvala bogu je v Sloveniji še vedno večina medijev neodvisna."

Kaj pa javni mediji?

"Javni medij mora delovati v javnem interesu. Upam, da se bo to kmalu uresničilo."

Zakaj demokracija nima pravih mehanizmov, ko pride na oblast avtoritarec?

"Včasih se ljudje niti ne zavedajo dobro, da z razkrojem neodvisnih institucij nastanejo strahovite posledice za vso družbo. Pomenu pravne države bi morali zagotovo nameniti večjo pozornost. Opažam tudi, da finančno uspešni ljudje v tej državi zelo potihoma in mirno potujejo v vsakem sistemu. Nikoli nimajo svojega mnenja in se niso pripravljeni izpostaviti, čeprav bi v ekstremnih razmerah morali kaj povedati. Še enkrat bom citiral Danteja Alighierija, ki je izjavil, da je najbolj vroč del pekla rezerviran za tiste, ki v času moralne krize zadržijo svojo nevtralnost. Ne moreš kar odmahniti z roko in reči, da ni naša stvar, kar počne politika. Mene njihova histerija in jeza še dodatno spodbudita. Po tem intervjuju bom zagotovo spet tarča kritik in umazanih laži, a s tem lahko povsem mirno živim. Spomnim se, da so v slovenskem strankarskem glasilu retuširali neko mojo fotografijo, da se je ob meni znašel morilec. Si predstavljate raven teh ljudi? To je psihopatski pristop. Priča smo odsotnosti vseh moralnih vrednot. To je tisto, kar me moti v Sloveniji. Nekateri ljudje se ustrašijo, mene pa razdražijo. Na vsako njihovo laž bom dal še tri intervjuje."

Se pa v Sloveniji ne dogaja nič posebej originalnega. Politični prepad v Evropi med demokratičnim jedrom unije in populističnim Vzhodom se vse bolj poglablja in želi spodkopati vladavino prava.

"Zagotovo, različni so le pristopi. Vidim, da imajo v določenih državah taktičen plan, kako se zavihteti in obstati na političnem vrhu, s čimer na zelo inteligenten način manipulirajo. Pri nas je drugače. Histerija je brezglava. Gre za to, ali bomo vsi mislili kot en človek ali pa bomo postali njihovi sovražniki in nas bodo prikazali kot kriminalce, tatove, nemoralneže. Veste, kdo vas bo vedno skušal prikazati kot kriminalca? Ravno kriminalec, ker želi ljudem s tem povedati: "Jaz sem kriminalec, a saj so drugi tudi. Vsi smo enaki." Pa ni tako. Vse več ljudi ima tega dovolj. Upam, da bo volilna udeležba visoka. Treba je oditi na volitve in izraziti svojo voljo."

V Sloveniji se nakazuje zamenjava oblasti, a mnogo ljudi še ne ve, koga bodo volili. Je treba glasovati taktično ali s srcem?

"Voliti je treba tistega, ki se zdi najbolj kredibilen. Kot družba moramo razčistiti, kaj si želimo v prihodnje. Ljudje so pametni in zagotovo se bodo dobro odločili. Za prihodnost države bi bilo škodljivo, če bi namesto na volitve odšli na morje. Izražanje politične volje je naša demokratična pravica in drznil bi si reči, da gre za dolžnost vsakega polnoletnega državljana. Prav politična pasivnost med volivci namreč daje spodbudo populistom."

Kakšen potencial ima Robert Golob, s katerim spijeta kavo?

"Gre za bistrega človeka. Velja za uspešnega podjetnika in na situacijo gleda z gospodarskega vidika. Tako globoko ga sicer ne poznam, a moj občutek je, da nikakor ni koruptiven. Poznam tudi Tanjo Fajon, ki ima veliko izkušenj v tujini. Z Alenko Bratušek se poznava že precej časa, a se že dolgo nisva srečala. Spoznal sem Marjana Šarca, ki je po mojem mnenju simpatičen voditelj in načelen politik. Posebej sem vesel, da bo letos kandidiral moj prijatelj Dejan Zavec. Dejan je pošten in načelen človek in take potrebujemo v slovenski politiki. Poznam pa tudi nekaj ljudi iz koalicije, a jih ne bom izpostavljal, da ne bodo imeli težav. Pogovarjam se z marsikom in v tem ne vidim nič slabega. "

Kako pomembna je finančna neodvisnost predsednika vlade?

"Na neki način je pomembna, a v Sloveniji imamo tudi odlične znanstvenike in profesorje, ki so slabo plačani in nikoli ne bodo finančno popolnoma neodvisni. Bistveno je, da se v politiko ne podaš zato, da bi zaslužil."

Vas danes bolj mika odhod v politiko kot v preteklosti?

"Ne. Resnično me popolnoma nič ne mika."

Kakšna pa bo vaša poslovna pot?

"Toliko sem se naučil v življenju, da nikoli natančno ne vem, kaj se bo zgodilo. Če bi mi pred desetimi leti rekli, da bom predsednik Uefe, bi vas imel za norca. Prihodnje leto bom kandidiral za nov mandat, potem pa bomo videli. O tem je še prezgodaj govoriti."

Vam je pomembno, kakšno dediščino boste zapustili na Uefi, ko boste končali svojo misijo v tej organizaciji?

"To je pomembno za vsakega predsednika, a mene ne vodi pri odločitvah, ker v tem primeru človek dela napake. Imam zelo dobro ekipo, s katero se poskušamo takoj soočiti z vsakim problemom, in v tem imamo prednost pred drugimi. S sprejemanjem odločitev nisem imel nikoli težav. To pravzaprav zelo rad počnem, a še pomembneje je, da imamo izvrstno ekipo, ki pomaga, da se odločimo pravilno. Večkrat se zgodi, da kot predsednik Uefe spremenim kakšno odločitev, ko slišim vse argumente. Če bi mislil, da sem vsemogočen in superpameten, bi se izgubil. Giorgio Marchetti je denimo že dvajset let vodja tekmovalnega sektorja v Uefi. Kako naj jaz vem več od njega? Ko riše grafe, moram trikrat pogledati, kaj govori. Moja naloga je, da sem oblikoval ekipo, za katero stojim. Smer delovanja določam jaz, saj tudi nosim odgovornost za tako obsežen sistem."

Vas je Uefa spremenila, ste postali drugačen človek?

"Da, verjetno sem manj impulziven kot nekoč. Če delaš v relativno zaprtem okolju, kot je Slovenija, ne vidiš določenih stvari, ki se dogajajo v tujini. Na sedežu Uefe imamo ljudi iz tridesetih držav. V delu z njimi človek spozna različne značaje in poglede na svet. Ko sem dajal prve intervjuje, se nisem niti zavedal, da bodo moje besede kar naenkrat obšle svet. Vse to zagotovo spremeni človeka."

Vaš oče je nekoč izjavil, da vas vidi kot predsednika države.

"V Uefi je resnično zelo zanimivo. Privlači me globalni nivo. Funkcija predsednika republike je izjemno močna v okviru države, gre pa še vedno večinoma za lokalno okolje."

Se pa doma očitno pogovarjate o tej možnosti?

"Niti ne. Oče me vedno preseneti. To je že večkrat rekel, enkrat tudi za hrvaško televizijo. Svojega sina si lahko predstavlja, kakor si želi, v končni fazi pa je odločitev moja."