(INTERVJU) V tak projekt se ne zaletiš, pravi Dominik Sava Černjak, novi upravnik Ivarčkega jezera

Tomaž Ranc Tomaž Ranc
30.06.2021 16:00
Zgodba z ogromno čustev. Ljudje so veseli, ker so dobili svoje jezero nazaj
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Dominik Černjak: "Ivarčko bomo upravljali dve leti, septembra bomo imeli sestanek, pogovori pa gredo v tej smeri, da bi mi postali partnerji – solastniki v vsej zgodbi." Foto: Robert Balen 
Robert Balen

Ivarčko jezero je po dolgih letih zaživelo. Pogovarjali smo se z njegovim upravnikom Dominikom Savo Černjakom, turističnim poslovnežem in bivšim politikom, ki mu je novi lastnik objektov zaupal upravljanje za dve leti.

Kako daleč je njegov polni zagon? Omenili ste težave z elektriko ...

"​Bilo je zelo napeto. Mi smo si zastavili cilj, da odprtje jezera v smislu varne osnovne infrastrukture ponudimo 24. junija. Da je jezero očiščeno, da so pomoli varni, da je most za prehod varen, da osnovna gostinska infrastruktura stoji. Dva dni pred tem nam je uspelo priti do elektrike. Datum smo ujeli, ampak brez velike pomoči lokalnih izvajalcev, župana, podpornih služb, gasilcev ... bi bil ta cilj nedosegljiv. Res vsem hvala, ker so stopili na polno zraven, kar je bilo v njihovi moči, pristojnostih in sposobnostih, so nam pomagali."

Prihajajoči vikend pa pričenjate uradno na polno?

"Uradna otvoritev in uradni začetek poletja na Ivarčkem bo v soboto, 3. julija, v sodelovanju s Špas teatrom. To bo prva testna predstava in prvi kulturni dogodek kot otvoritev. Naša osnovna vizija razvoja je, da se ohrani športnorekreacijski center, poudarek je na dnevno-večernih dogodkih, na športnih dogodkih, aktivnostih za otroke, na koncertih nekaj manj, bomo pa verjetno vsaj tri izvedli, da testiramo odzivnost, kapacitete, infrastrukturo. Treba je vedeti, da je prvo leto testno, ko sproti odkrivamo zmožnosti, odzive, v tako velik projekt se ne zaletiš na polno, ampak preprosto moraš spustiti ljudi zraven in potem počasi dodajaš."

Vi imate kot lastnik izkušnje z jezera Jasna v Kranjski Gori. Kakšna je pravzaprav vaša vloga tukaj? Novi lastnik je z odkupom terjatev do lastnika Ivarčkega postal finančni sklad ECP Tactical Opportunities (zastopa ga nekdanji finančni minister Uroš Čufer), direktorica Ivarčkega, d.o.o., pa je Biba Koruza. Bili ste kar malo skrivnostni na začetku, ko se je šušljajo, da ste zraven.

"Moja vloga je, da prenašam petletne izkušnje, ki sem jih pridobil pri revitalizaciji projekta Jasna v Kranjski Gori. Na osnovi teh izkušenj smo se v mojem matičnem podjetju Collegium Mondial Travel odločili, da bomo del energije usmerili v projekte v Sloveniji, in naš testni projekt je 'destinacija jezero'. Ogledujemo si kraje, kjer se lahko lotimo revitalizacije neke lokacije ob vodi. Jasna se je pokazala kot uspešen projekt in naš naslednji izziv je Ivarčko. V Sloveniji sicer delamo 25 let v turizmu, na Hrvaškem smo ena vodilnih destinacijskih menedžment organizacij, predvsem za festivale, poznamo trende v turizmu, vidimo, da se vse korenito spreminja, temu primerno pa je treba prilagajati strategije države, regij, destinacij, ponudnikov. Ocenjujemo, da ima Slovenija velik potencial. Speči lepotici sta Koroška in območje Kolpe in prednostno smo izbrali Koroško, ker se je ponudila možnost sodelovanja. Prednost dajemo projektom, ki so povezani z vodo ali so ob vodi."

Koliko ljudi bo delalo pri projektu in kakšna so pričakovanja lastnikov?

"Lastniki so nam zaupali jezero v upravljanje za naslednji dve leti, pri čemer imamo jeseni sestanek za analizo potenciala in projekta Ivarčko v prihodnosti. Moj minuli podaljšani vikend na Koroškem je bil namenjen spoznavanju destinacije, ponudbe, začutiti utrip, ker je to pomembno za pripravo produkta. Smo pa pri Ivarčkem pristopili enako kot pri Jasni, s politiko majhnih korakov. Narediš, potestiraš, greš dalje. Letos bi morda morali počasi razširiti gostinsko ponudbo, ampak počasi, skladno z odzivi. Če bomo odprli še eno tako gostinsko točko ob jezeru, bo skupaj delalo od 20 do 22 ljudi, pri čemer dajemo priložnost mladim. Zelo vesel sem, da se nam javljajo mladi, kajti v turizmu sicer kadra skorajda ni. Mladi tukaj želijo biti del te zgodbe, energija je neverjetno dobra, delavni in pridni so, ekipa je že večinoma sestavljena in upam, da bo tudi do konca sestavljena iz domačih turističnih upov."

Odziv okolja glede na pogrešanje Ivarčkega in še covid situacijo je logičen. Veliko smo pisali o tem, zato so tudi pričakovanja velika. Nam lahko zaupate še večje programske točke - ob zabavi, športu, rekreaciji ne bo open-air koncertov?

"Z majhnimi koraki prideš do velikih zgodb. Letos planiramo tri malo večje dogodke, nastopili bodo Zvita feltna, Mambo Kings in Modrijani."

Bodo imeli možnost nastopov tudi koroški glasbeniki?

"Pogovarjamo se še o manjših vsebinah, je pa pomembno dodati kakšno zveneče ime za prepoznavnost lokacije. A dolgoročni cilj ni, da je to neka masovna koncertna destinacija."

Kakšna pa bo gostinska ponudba?

"Zdaj smo odprli pop-up, alpski šotor, saj program povezujemo z alpskim svetom. Ivarčko in Kotlje sta zadnja vas v sklopu alpskega teritorija, zato pravimo tudi, da imamo alpske burgerje in podobno. Svetovna turistična organizacija je že leta 2010 v analizi napovedala, da bodo Alpe leta 2025 glavna turistična destinacija v Evropi. Vse gradimo na tem. Gre za alpski prostor, naš cilj je trajnosten turistični produkt z visoko dodano vrednostjo. Vsak tak produkt, kot je Jasna ali Ivarčko, pa ima svojo identiteto, lokalno ponudbo in strategijo."

Ste zadovoljni z odzivom prvih dni? Kako boste skrbeli za kvaliteto vode? V teh letih, ko je to propadalo, so se grozljivo zarasle alge, trave ..., marsikaj.

"Odziv je odličen, ponosni smo, da smo del te zgodbe, v kateri je ogromno čustev, ljudje so veseli, ker so dobili svoje jezero nazaj. Naš namen je omogočiti, da je namenjeno tistemu, čemur je bilo, da lahko vsak pride, se kopa in uživa. Ko vidiš zahvalo, ko ljudje celo objemajo našo ekipo ... to je preprosto neverjetno. Če smo imeli na začetku kopico dvomov - ker vedno se moraš vprašati, kaj lahko gre narobe -, pa zdaj izhaja obratno, kar nam le nakazuje, da je bila naša odločitev pravilna."

Bo za kopanje in prireditve vstopnina?

"Ne, ne, o tem, da bi zaračunali kopanje, nismo razmišljali, razen če bi se pokazalo, da bi bila zahtevnost vzdrževanja kvalitete vode tako visoka, ali če bi morali omejevati število kopalcev, a upam, da to ne bo treba. V Kranjski Gori imamo z vodo slabo izkušnjo, ker smo jo pustili segreti na 26 stopinj in je vse zacvetelo, zato jo zdaj držimo na 19 stopinjah, tudi zaradi rib je nekje maksimalno 22 stopinj. Za prireditve pa verjetno da, nismo še tako daleč."

Bodo lastniki tudi investirali, kar je že na prvi pogled potrebno? Zdaj gotovo že veste, kaj bi bilo treba še urediti, popraviti ... Potem ko ste skenirali območje, kaj ste ugotovili? Omenili ste težave z elektriko, jezero je bilo treba čistiti, je še kaj takega?

"Naša naloga je do septembra pripraviti projekt, ampak to traja. Zdaj smo se ukvarjali s postavitvijo osnovne infrastrukture, pomolov, da smo lahko odprli pipo s pivom in da se lahko tam kaj poje, to je bil največji izziv. Bo pa treba še veliko stvari reševati, odnose s sosedi, parcelacije, zdaj ugotavljamo, kaj pripada zraven, kaj je od drugih lastnikov, izzivi bodo skrb za vodo, to je urgentna zadeva, s tem se bo treba še ukvarjati ... Ta lokacija si zasluži neko celostno zaokrožitev, vključno z namestitvami. A kakšen tip, kje? Vemo, da bi stavili na les, na naravne materiale, kaj in kako, pa je seveda še daleč. Mi smo v Jasni pripravljali projekt tri leta, preden je dozorel, tukaj pa se z zadevo ukvarjamo tri mesece. Je pa res, da imamo neprimerno več izkušenj in da lahko stvar peljemo naprej. Treba se bo prilagajati, mi še ne poznamo dovolj tukajšnjih podrobnosti, pogledali bomo tudi v Avstrijo, strategije, kam naj bi šla Slovenija, produkt mora biti celosten in povezan s ključnimi faktorji, ki peljejo turistično politiko."

Kaj je vaše temeljno spoznanje v primerjavi z upravljanjem Jasne v Kranjski Gori? Kakšen je po vašem potencial Ivarčkega jezera?

"Iskreno - vsaj tako velik, če ne večji. Že obseg, lokacija, prostor je precej večji, za vse ideje, ki jim jih tam ni uspelo realizirati, je potencial tukaj, ampak z lastno identiteto. Ob velikem potencialu pa so premo sorazmerni tudi veliki izzivi, ki se zraven pojavljajo. Destinacija Koroška je naravno in vsebinsko izjemen potencial, temu pa je treba dodati neizmerno toplino ljudi. Užival sem, ko sem kot gost z družino le hodil naokoli. Naletel sem na ogromno topline, odkritosrčnost, vsak ti je pripravljen kaj razložiti, pomagati, te usmeriti."

Turizem smo ljudje, se je včasih temu reklo ...

"Še vedno nosim v srcu ta zapis kot podpredsednik Turistične zveze Slovenije. Turizem smo ljudje in tukaj turizem je doma."

Ali obstaja možnost, da bi vi tudi lastniško vstopili v Ivarčko?

"Pogovori gredo v tej smeri, da bi mi postali partnerji - solastniki v vsej zgodbi."

Bili ste aktivno v politiki, od leta 2000 do 2004 je bila Stranka mladih Slovenije, ki ste jo vodili, tudi parlamentarna. Potem ko niste več prišli v parlament, ste odstopili. Zakaj pa ste šli iz politike in kako gledate na današnjo politiko?

"Iz politike sem šel zato, ker se take politike, kot je danes, ne znam iti. Raje delam z rokami in kreiram produkte. Moje sporočilo vsem pa je, da je politika izjemno pomembna reč, odloča o marsikateri stvari, ki nam lahko stvari postavi na pravilen ali napačen način. Vsi, ki pravijo, ah, politika, jaz se s tem ne ukvarjam, ne grem volit, ker mi je vseeno - to je največja napaka. Politik je tisti, ki si mu zaupal upravljanje države. To je tako, kot bi mu zaupal družinski proračun ali vožnjo avtomobila. To so pomembne stvari."

Trideset let imamo državo. Koliko smo izkoristili potenciale?

"Z mojega ozkega zornega kota bi rekel, da imamo še kar nekaj rezerve. Se pa predvsem nismo znali poenotiti, kam hočemo pluti. Našli smo velike cilje in smo jih dosegli, denimo članstvo v EU in Nato, ampak kako nas pozicionirati, katera je naša strateška vizija čez deset, dvajset let? Preveč se ukvarjamo z dnevno politiko, v medsebojnih praskicah in iskricah pa nam zmanjka energije, da bi se obrnili v prihodnost in vprašali, kam bo šel svet. Recimo naš mali projekt Jasna je bil zgrajen iz strateške študije Svetovne turistične organizacije iz leta 2010, in sicer, kam bo šel svet leta 2025. Stvari se sicer spreminjajo, a na nečem moraš bazirati, in tu imamo največ rezerv. Imamo naravne danosti, pridne roke, že stari, antični Grki pa so rekli, da ima vsak narod takšno vodstvo ali politike, kot si jih zasluži. Ob tem lahko pomislimo, kdo pa so izmed danih, ki znajo to dobro peljati. Sam jih poznam veliko, tudi med obstoječimi je veliko takih, ki bi bili dobri državniki, ampak ne pridejo v ospredje."

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta