Perspektive in možnosti za preboj lesnopredelovalne industrije je tema večstranskih aktualnih razprav tako v vladi kot v parlamentu, ki se odvijajo v zadnjem obdobju, ko lesna industrija postopno le dobiva nove zagonske možnosti in ustreznejšo pozicijo v predelovalni industriji. Lesnopredelovalna industrija se namreč od kolapsa velikih obratov, tudi koroških, postopno pobira, kar se kaže tako v povečanju števila zaposlenih v panogi, dobička in dodane vrednosti, ki sicer še zaostaja za povprečjem v EU. V gozdnati Sloveniji posekamo okoli šest milijonov kubičnih metrov lesa na leto, letni prirast pa je okoli devet milijonov kubičnih metrov.
Skrb vzbujajoč je podatek, ki so ga izpostavili tudi na majskih sejah odborov za kmetijstvo in gospodarstvo, da v Sloveniji predelamo le okoli 1,9 milijona kubičnih metrov lesa (v letu 2019), največ v primarni fazi (razrez in sušenje), še vedno pa ne dosegamo ciljev pri pridelavi končnih proizvodov ter polizdelkov v pohištveni, stanovanjski in urbani gradnji. V tujino izvozimo okoli dva milijona kubičnih metrov lesa, preostanek pa porabimo za kurjavo oziroma v energetske namene. Slovenija je tako še vedno pri repu držav pri razmerju med posekom in predelavo lesa, hkrati pa posekan, okrogel les še naprej v preveliki meri izvažamo v tujino in od tam kupujemo izdelke iz naše strateške surovine.
Les v novih javnih objektih
Kot je ob aktualni razstavi Čar lesa v Slovenj Gradcu poudaril generalni direktor direktorata za lesarstvo pri ministrstvu za gospodarstvo (MGRT) Danilo Anton Ranc, moramo v celoti izkoristiti pozitivne učinke predelave lesa ter iz našega lesa izdelati izdelke z visoko dodano vrednostjo. "Eden od korakov v tej smeri je tudi vsakoletna dražba lesa v Slovenj Gradcu. Kakovosten les mora dobiti uporabno vrednost in ne sme končati v kurilnicah," je izpostavil Ranc.
Turki vendarle v Otiškem Vrhu?
Ali je po prihodu, nato pa po umiku turškega investitorja še mogoče upati na ponovni zagon lokacije nekdanje Iverke v Otiškem Vrhu? "MGRT je ves čas postopka investitorju Yildizu ponujal podporo in pomoč pri investicijskem projektu proizvodnje lepljenih ivernih plošč na lokaciji poslovne cone Šentjanž/Otiški Vrh. Na pobudo in priporočilo MGRT so z Yildizom ter SiDG potekali tudi razgovori za dolgoročno oskrbo lesne surovine. SiDG je želel vzpostaviti poslovno sodelovanje za najem skladiščnih površin za skladiščenje lesa. Investicija je bila uvrščena na seznam strateških investicij. MGRT je v lanskem letu prejel odgovor Yildiza, da zaradi pandemije covida-19 začasno zaustavljajo naložbo, ki pa jo bodo zagotovo nadaljevali v bližnji prihodnosti. MGRT je na to temo opravil več pogovorov tudi s turškim veleposlaništvom v Republiki Sloveniji. Glede na vse navedeno MGRT utemeljeno pričakuje nadaljnjo širitev lesnopredelovalne industrije na lokaciji Šentjanž/Otiški Vrh - z investitorjem Yildizom ali z drugimi strateškimi investitorji, ki so izkazali interes za vlaganje tudi na tej lokaciji," pojasnjujejo na MGRT.
Podobno so poudarjali tudi na zadnjih sejah odbora za kmetijstvo in gospodarstvo, tudi ob pobudi LMŠ in sodelovanju koroškega poslanca Jožeta Lenarta. Debate niso nove, so pa zdaj premiki bolj strnjeni in usmerjeni. Cilj Slovenije je doma predelati vsaj tri milijone kubičnih metrov lesa letno in povečati prodajno realizacijo na 2,5 milijarde evrov letno, s čimer bi tudi vezali v izdelke okoli 7,5 milijona ton emisij CO2, kar je nekje polovica letnih emisij CO2 pri nas. Pomemben z vidika rabe lesa je tudi načrt o 30-odstotni uporabe lesa v vseh novih javnih stavbah - uredba je po pojasnilu Ranca v medresorskem usklajevanju ministrstev, pričakovano pa je, da bi jo lahko uveljavili v približno mesecu dni. Del spodbud rabe lese bo tudi v umeščanju lesa v protihrupne ograje, kar pa je v domeni infrastrukturnega ministrstva, predlogi sledijo tudi tujim praksam (recimo Avstriji).
Že leta o lesnopredelovalnih centrih, kaj sledi
Da bi bolje izkoristili razvojne lesne potenciale tudi v koroški regiji, je že leta v razpravi obljubljena vzpostavitev lesnopredelovalnih centrov za primarno lesno predelavo in predelavo manjvrednega lesa v izdelke z višjo dodano vrednostjo z možnostjo sodelovanja zasebnih investitorjev. Te je vlada zdaj uvrstila med strateške investicijske projekte, koroški del v teh projektih je znaten. Na ministrstvu za gospodarstvo (MGRT) pojasnjujejo, da je zanimanje za investicije izrazilo več partnerjev na različnih lokacijah, o katerih pa zaradi nedokončanih postopkov in pogajanj za zdaj ne morejo podati več informacij.
Prizadevanja gredo v smeri, kako čim bolje ovrednotiti slovenski les
V družbi Slovenski državni gozdovi (SiDG) so pod novim poslovodstvom v strateškem načrtu zastavili vzpostavitev centrov v letu 2021, predvidoma na Notranjskem, Koroškem, Štajerskem in Dolenjskem. V preteklosti je bil sicer koroški center že zastavljen in obljubljan že pod taktirko tedanjega kmetijskega ministra Dejana Židana, pozneje so ga v študijah opredeljevali kot ekonomsko neupravičenega in je že kazalo, da premika ne bo. Napovedani vložek SiDG bo zdaj po oceni okoli 15 milijonov evrov v štirih letih. V okviru nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost je sicer predvidenih 28 milijonov evrov nepovratnih sredstev za povečanje lesnopredelovalne zmogljivosti v Sloveniji, novo večletno finančno obdobje od leta 2021 do 2027 pa panogi po ocenah na MGRT prinaša okoli 40 milijonov evrov.
V Lesoteki verjamejo v butičnost
Primer uspešnega koroškega podjetja v lesni industriji je Lesoteka, ki se ukvarja s primarno predelavo in daje lesu dodano vrednost, recimo z lesenimi brunaricami. Žan Pritržnik, direktor podjetje Lesoteka, pojasnjuje, da hlodovino odkupujejo od SiGD in domačih kmetov. Iz nje naredijo žagan oziroma konstrukciji les za ostrešje ali hišo, les za embalažo.
V primeru lesenih vrtcev, hiš ali športne dvorane v Mislinjii iz križno lepljenih plošč, pa - ker te proizvodnje v Sloveniji ni - plošče kupujejo v tujini (Avstriji, Nemčiji). V preteklosti je bilo po pojasnilu Pritržnika več poskusov, da bi vzpostavili proizvodnjo teh plošč, a se je ustavilo pri višini investicije in donosnosti projekta.
"Če gremo na tem področju v tekmo z avstrijskimi in nemškimi žagarji, bi nam težko uspelo. To pa ne pomeni, da slovenska lesna industrija nima potenciala na nišnih trgih. Se pa popolnoma strinjam z ugotovitvami, da hlod ne bi smel iti čez mejo, temveč predelan, obdelan v obliki polizdelka ali izdelka doma. Premalo cenimo svojo surovino. Bi pa morala tudi država spodbujati lesno gradnjo." Verjame v butičnost, njihova prizadevanja gredo v smeri, kako čim bolje ovrednotiti slovenski les.
"Imamo peletno linijo. Ko žagamo, nam kot stranski produkt ostane žagovina, iz nje izdelujemo pelete, ki jih prodajamo na trgu in z njimi tako ustvarjamo višjo dodano vrednost. Glede lesnega centra pa pravi, da bo odvisno predvsem od tega, kakšnega bi postavili. "Če bi šel v smeri nadaljnje predelave, bi delali, kot se je nazadnje omenjalo, tudi križno lepljene plošče, to se nam je zdelo super. Naše podjetje bi lahko bilo dobavitelj surovin in na drugi strani kupec teh sten. Dodatni primarni predelavi, ki jo imamo že sami - in planiramo posodobitev žage in povečanje žagarskih kapacitet -, nismo najbolj naklonjeni.
Razlike s severno sosedo
Slovenska lesnopredelovalna industrija v obdobju 2014-2019 ni naredila preboja, ki si ga je zadala z akcijskim načrtom gozdno-lesne verige pod promocijskim geslom Les je lep, in ni ustvarila načrtovanih novih delovnih mest, so izpostavili na zadnji nujni seji odborov za kmetijstvo in gospodarstvo. V obeh dejavnostih je bilo leta 2014 zaposlenih 14.262, v letu 2019 pa 15.127, to je 865 zaposlenih več v obdobju petih let, oziroma še nismo dosegli števila zaposlenih iz leta 2010, ko je bilo število zaposlenih 15.825. Izvoz v Avstrijo se je sicer v zadnjih letih skoraj podvojil, a predvsem na račun izvoza neobdelanega lesa in lesa za kurjavo, je med drugim razpravljal tudi poslanec Lenart. Avstrija je že pred desetletji razglasila les za strateško surovino in spodbuja razvoj lesnopredelovalnih podjetij in potrošnje lesenih izdelkov, so izpostavili v primerjavi držav.
Za razvoj kadrov
Gospodarsko ministrstvo je nedavno objavilo javni razpis za sofinanciranje vzpostavitve in delovanja kompetenčnega centra za razvoj kadrov v lesni industriji za obdobje 2021-2022. Med cilji navajajo tisoč vključitev v programe usposabljanja in vsaj deset izboljšav poslovnih procesov vključenih podjetij. Okvirna višina sredstev na razpisu je do 600.000 evrov. Namen je doseganje višje usposobljenosti zaposlenih v podjetjih, ki delujejo na področju lesarstva, doseganje večje konkurenčnosti podjetij na področju lesarstva ter podpora izmenjavi znanja in dobrih praks med partnerji kompetenčnega centra, izhaja iz razpisa, ki bo odprt do 7. junija.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
