Jasmina Detela
V slovenjgraški bolnišnici so odprli prenovljene prostore za zdravljenje covid bolnikov. Uredili so jih v tretjem nadstropju starega kirurškega bloka. Poleti nameravajo vzpostaviti še oddelek za paliativo, za katerega bodo iskali dodaten zdravstveni kader. So pa že konec aprila objavili razpis za 31 različnih delovnih mest. Z odzivom so zadovoljni, a kljub temu izpostavljajo, da - podobno kot ponekod drugod na Koroškem in tudi širše v Sloveniji - ni lahko pridobiti zdravstvenega osebja oziroma kadra zdravstvene nege.
Junija delo začne paliativa
V slovenjgraški bolnišnici je covid oddelek deloval v sklopu internega oddelka. Zdaj so zanj uredili prostore v starem kirurškem bloku. "Oddelek za zdravljenje covid bolnikov smo pripravili, da povečamo posteljne kapacitete za zdravljenje drugih pacientov, predvsem na internem oddelku. Epidemija traja že dolgo časa in bo še trajala. Z vsemi močmi se trudimo, da izvajamo zdravstveno dejavnost za vse, ki jo potrebujejo," je dejal direktor bolnišnice Janez Lavre.
Naložba v ureditev prenovljenih prostorov za covid bolnike je veljala okoli 27 tisoč evrov. Posebna naložba je še nakup postelj, javno naročilo poteka. Na oddelku se lahko zdravi 50 pacientov in štirje v intenzivni enoti.
Pripravlja se tudi širitev programa na področju paliativne dejavnosti. "Načrtujemo dodatne zaposlitve znotraj oddelka, ki je med epidemijo zaradi velike fluktuacije, vključitve na covid in druga delovišča ostal kadrovsko zelo ohromljen. Predvidevamo, da bo paliativna dejavnost začela delo v juniju, vzpostavljena bo v prostorih prvega nadstropja oddelka za interno medicino," so sporočili iz bolnišnice, kjer se v letošnjem letu pri kadru s področja zdravstvene nege srečujejo z večjim številom upokojitev, nezanemarljivo je tudi število odsotnih delavcev zaradi materinskega oziroma starševskega dopusta ter dolgotrajne bolniške odsotnosti. Poleg tega je prisotna velika fluktuacija, med razlogi je bližina Avstrije in tudi, da si iščejo zaposlitev v dejavnostih, kjer ni turnusne oblike dela.
Z odzivom na razpis, objavljen v aprilu, so sicer zadovoljni, iskali so 31 novih sodelavcev, v glavnem srednje medicinske sestre (17), pa tudi diplomirane sestre in strežnice. Kot učni zavod skušajo prosta mesta zapolniti tudi s kandidati, ki pri njih opravljajo praktično oziroma klinično usposabljanje. V času usposabljanja kandidati spoznajo delovno okolje in kolektiv, zato se pogosto zaposlijo pri nas, navajajo v bolnišnici.
Strukturno neskladje na trgu dela
Kako odpravljajo tovrstne težave, smo preverjali tudi v prevaljskem domu starejših, kjer imajo trenutno zdravstvenonegovalnega kadra dovolj, in v Domu starejših občanov Radlje ob Dravi, kjer nam je direktorica Silva Duler povedala, da je ta poklic naporen in (pre)malo plačan, zato kadri s tovrstno izobrazbo iščejo službo v drugih dejavnostih, kjer so plače višje in ni nočnega dela, prosti so tudi vikendi in prazniki, pa tudi v sosednji Avstriji: "Delavcev ni lahko dobiti, takoj bi zaposlili tri bolničarje."
Za mlade privlačen poklic
Blaž Šušel, ravnatelj Srednje zdravstvene šole Slovenj Gradec (deluje v okviru Šolskega centra), je povedal, da je zadnja štiri leta zanimanje za vpis v srednješolski program zdravstvene nege konstantno oziroma celo rahlo raste. Vsako leto vpišejo tri letnike, to je v povprečju od 66 do 78 dijakov. Tudi letos je zanimanje dobro, vpisali bodo nekaj več kot 70 dijakov in dijakinj. "Je povpraševanje, ni pa tako veliko, kot je bilo med letoma 2009 in 2012, ko smo imeli omejitve vpisa oziroma smo ministrstvo za izobraževanje zaprosili za povečanje števila dijakov v razredu. Takrat so bile tudi številčno večje generacije. Je pa to specifičen poklic, ki privlači določeno vrsto dijakov. Po končani srednji šoli se jih manjšina zaposli, saj večina nadaljuje šolanje znotraj zdravstvene branže," pojasni ravnatelj. Nekoliko manjše je zanimanje za poklic bolničarja (triletno poklicno izobraževanje), vpiše se do 15 dijakov na leto. Večina potem šolanje nadaljuje v dveletnem programu poklicno-tehniškega izobraževanja, približno polovica ga tudi dokonča in pridobi naziv tehnik zdravstvene nege.
Po podatkih zavoda za zaposlovanje (ZRSZ), območne službe Velenje, ki pokriva tudi Koroško, Savinjsko in Šaleško dolino, so letos največ potreb po delavcih za zaposlitev v zdravstvu in socialnem varstvu podali Splošna bolnišnica Slovenj Gradec, Zdravstveni dom Velenje, Bolnišnica Topolšica, Zdravstveni dom Slovenj Gradec in Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje. "Največ so povpraševali po strokovnjakih za zdravstveno nego (višja in visoka strokovna izobrazba), strokovnih sodelavcih za zdravstveno nego (srednja izobrazba), bolničarjih negovalcih ter zdravnikih specialistih. Delodajalci so sporočili 266 potreb za zaposlovanje s področja zdravstva in sociale, zaposlili pa so 64 delavcev. Do razkoraka prihaja predvsem zaradi strukturnega neskladja (izobrazba, starost ...)," je povedala Branka Škulj Nussdorfer z velenjske območne enote ZRSZ, kjer je ta čas v evidenco brezposelnih prijavljenih sto ljudi, ki imajo izobrazbo in zaposlitvene cilje na področju zdravstva in sociale, največ zdravstvenih tehnikov, bolničarjev negovalcev in oseb s poklici za zdravstveno in socialno oskrbo. Kot dodaja, iščejo zdravstveni zavodi tudi zdravnike specialiste z različnih področjih, ki pa jih nimajo v evidencah brezposelnih. Prav tako je težko najti diplomiranega medicinskega tehnika z večletnimi izkušnjami za zelo zahtevno delo.
Bolnišnica se bo širila na obstoječi lokaciji
V torek je potekala tudi seja sveta Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, na kateri je beseda tekla tudi o investicijah. Spomnimo, da je direktor Lavre pred časom omenjal, da si bo prizadeval za gradnjo nove bolnišnice v bližini trase tretje razvojne osi. Kot je povedal predsedujoči svetu zavoda Ksandi Javornik, so se seznanili, da je v program investicij, ki ga pripravlja ministrstvo za zdravje, uvrščena tudi slovenjgraška bolnišnica. "Širila se bo na obstoječi lokaciji in ne v Mislinjski Dobravi. To pa zato, ker bi bilo treba spremeniti občinski prostorski načrt, kar bi trajalo najmanj dve ali tri leta. Najverjetneje se bosta rušila tako kirurški blok kot tako imenovani klošter, kjer bi se zgradila nova večja objekta. Sprejeli smo sklep, da vodstvo bolnišnice začne aktivnosti v tej smeri (poišče projektanta, naroči projekte ...)," je pojasnil Javornik.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
