Vladni obisk regije je na predvečer uradnega obiska Šaleški dolini prinesel slabše novice, kot so si jih obetali. Ministrstvo za infrastrukturo vztraja pri letnici zaprtja energetskih objektov v dolini 2033 (vsaj Premogovnika Velenje, medtem ko bi Teš lahko preživel s kakšnim drugim energentom, denimo plinom). Mnenja minister Jernej Vrtovec ni spremenil niti po tem, ko si je ves dan, v družbi županov in vodilnih v energetskih podjetjih, ogledoval premogovnik in elektrarno.
"Poklon knapom, v kakšnih razmerah opravljajo zelo častno delo. Enako velja za strokovnjake v elektrarni," je začel minister. "Zavedamo se pomena Teša in Premogovnika Velenje in oskrbovanja tretjine Slovenije z električno energijo. Zavedamo se pa tudi problema, ki nastaja in je finančno pogojen. Teš je lani ustvaril okoli 250 milijonov evrov izgube, cena okoljskih kuponov je že blizu 65 evrov. To narekuje izreden tempo tudi pri sprejemanju naših odločitev." Letnica izstopa 2033 je tako optimalna, je dejal minister, saj da v tem obdobju lahko zagotovijo dovolj finančnih sredstev za prestrukturiranje. "Od Evropske komisije lahko v prvem 'šusu' pridobimo okoli 240 milijonov evrov denarja, ki ga lahko vežemo na različne razpise, da se regija lažje prestrukturira. Poudarjam, da vlada ne bo pustila ljudi samih, ampak bomo regiji pomagali, da se prestrukturira, da se zagotovi novih pet tisoč delovnih mest," je poudaril.
"Ne želimo si nekontroliranega opuščanja premoga"
A pomoč bo že do leta 2033 potrebna Tešu in Premogovniku. Generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne (HSE), lastnice energetskih družb v Šaleški dolini, Viktor Vračar je bil pri opisu finančnih težav precej slikovit. "Razmerje med ceno lignita in ceno kuponov je takšno: 2,3-krat toliko kot plača Teš Premogovniku, gre za okoljske kupone. Še bolj plastično: za 100 milijonov evrov letnega plačila premogovniku bi moral Teš po današnjih cenah plačati še 230 milijonov evrov za kupone. Pri približno 250 milijonov evrov letnega prihodka od prodaje električne energije je popolnoma jasno, da je to dolgoročno nevzdržno in da gospodarska družba v posredni državni lasti tega nikakor ne more več sama uravnavati, nima pa vpliva na razbremenitev tega bremena ali vplivati na ceno kuponov," je dejal Vračar. Državna pomoč v eni od oblik – trenutno naj bi bili na mizi trije scenariji – bo tako nujna. A le ob pogoju določitve letnice izstopa. "Če želimo stabilizirati HSE, se moramo dogovoriti o letnici izstopa iz premoga. Ta letnica je torej 2033. Nadaljnje je finančna situacija okrog Teša takšna, da če država nič ne naredi, potem bomo naslednje leto tik pred tem, da gre Teš v stečaj. In bomo priča temu, da bi bilo opuščanje premoga nekontrolirano – tega si nihče ne želi."
Državno pomoč bo morala odobriti Evropska komisija
Se je pa pred pomočjo treba uskladiti z Evropsko komisijo, je nadaljeval minister. Vendarle bo šlo za finančno pomoč za nekaj, kar Evropska komisija terja, da opustimo, je poudaril. "Odločitve niso lahke, terjajo znatne finančne vložke, zagotovo pa bo eno odločitev treba pridobiti," pravi minister. "Ena od možnosti je modernizacijski sklad, drugo je podnebni sklad, iz katerega bi se črpala sredstva za nove projekte, ne za stare. Tretji je CRM-mehanizem, ki je časovno omejen do leta 2025. Tu se bomo morali vsi skupaj zelo potruditi in prepričati komisijo," je dodal državni sekretar Blaž Košorok. "Gre za elemente, ki so jih tudi druge države vpeljale, ker v Evropi ni termoelektrarne, ki tako obveznost lahko prenese. Zagotovo pa ne tiste, ki še niso amortizirane in nosijo obveznosti do kreditodajalcev," je dodal Vračar.
Vsaj včeraj je bilo videti, da so se lokalne skupnosti, z izjemo sindikata, sprijaznile z letnico, kateri so, z izjemo občine Šoštanj, nasprotovale. Sploh, če bodo držali obljubo in do novega leta vložili predlog Zakona o postopnem zapiranju premogovnika, ki mu mora slediti še Zakon o prestrukturiranju.
