Denis Živčec
Skoraj je v zraku že zavel vonj trdo kuhanih jajc, ko se nas je v kolektivu polotilo velikonočno vzdušje. "Kaj, če bi si zavrteli kakšno velikonočno?" je entuziastično predlagala sodelavka. In zdelo se je več kot dobra ideja. Nato smo obmolknili. Se kdo slučajno spomni kakšne velikonočne popevke? Tišina je legla in nekje v ozadju so se otožno oglasili črički. Odprla je youtube in v njem poiskala nekaj vsaj približno velikonočnega. Splet je navrgel nekaj komadov težke sakralne glasbe. Po kliku na gumb predvajaj je nas je objel občutek maše zadušnice. Mogočen zvok orgel je napolnil redakcijo z mejno prijetnim oratorijskim vzdušjem in zdelo se je, da v sosednjem prostoru nekdo leži na parah.
Kako je mogoče, da Slovenci nimamo niti ene velikonočne popevke? Vso naklonjenost slovenskih pop ustvarjalcev je pobral božič, ko kraguljčkastih in pocukrano nalezljivih napevov kar mrgoli. Celo toliko, da jih ob izteku leta več ne moremo slišati, ne da bi nas ob tem zabolel želodec. Na božično noč, Bela snežinka, Silvestrski poljub, Mala vrgo ti bom kepo v glavo ... decembrskih praznikov zvrhana mera, velika noč pa nas pahne naravnost v glasbeno puščavo. Trmasto smo brskali dalje, ko se je nenadoma zasvetilo. Dotaknil se nas je božji prst, tokrat v podobi tistega, ki slovenske praznike vedno reši. Mirana Rudana. Nekako je v življenju mimo mene šel podatek, da je Rudan davnega leta 1992, skoraj v Jezusovih časih, izdal skladbo z naslovom Velika noč. Da, čisto zares. Skladba je mesto našla na albumu Vračam se. Naslov se je sodelavki zdel naravnost noro velikonočen.
Pričakovanja so bila velika, upi visoki. Raskav glas je v spomin priklical Lauro, ki je ni več, in postregel z ganljivim uvodom: "Spomini in slike nekdanje za hip mi zapirajo pot, ko vračam se spet proti domu, v srcu mi je tesno." Čustveno, trpeče. Nato Rudan praznični naboj dvigne: "Vidim, da vse je po starem, še slišim tvoj glas jokajoč. Obljubil takrat sem, da pridem na veliko noč." Kako lepo, najbrž ji je hotel prinesti pisanko, a obtičal kdo ve kje. Pričakovali smo kakšen verz o šunki, hrenu, pribijanju na križ, prazničnih rečeh pač. Nato pa mrzel tuš: "Poišči me, ko pride spet pomlad, oprosti mi vse grehe nocoj. Rad delil bi posteljo s teboj." In je privzdignjeno vzdušje največjega krščanskega praznika šlo v maloro. Vstajenje si je Rudan očitno razlagal povsem po svoje. Skladba, ki jo boste med izpihovanjem jajc svoji družini zagotovo zamolčali.
Ostali smo praznično glasbeno nepotešeni. Svoje iskanje velikonočnih hitov smo nato usmerili bolj v nabožno smer. Google nas je pripeljal na duhovnih tem polno spletno stran, imenovano Alteia, kjer nas je razveselil članek 5 pesmi, ki si jih v dneh po veliki noči morate zavrteti. "Da žar, ki ga je z velikonočnim vstajenjem med nas prinesel vstali Kristus, ne bo tako hitro zbledel, vam v poslušanje predlagamo nekaj sodobnih krščanskih pesmi. Naj še dolgo po veliki noči v naših srcih odmeva aleluja!" je pisalo. To je to, kar smo iskali. V poslušanje predlagajo skladbo Rešitelj (Mighty To Save), ki jo izvaja Stična bend.
Pa skladbo skupine Odsev z naslovom On, ki živi. Sledila je skladba Aleluja! Aleluja! Jezus živi. Navihana, poskočna: "Aleluja, aleluja, smrti več ni!" Kar je spodbudno. Na praznično play listo dodajo še skladbo Naš kralj živi v izvedbi Zbora MPP in skladbo Vokalne skupine Gloria z naslovom Aleluja. Velika noč - z izjemo Rudanove poezije - očitno ostaja rezervirana za tekste, ki so blizu bogu. Precej daleč od slednjega je s skladbo Zajček, zajček mariborska pevka Claudia. Ta poje o zajčku, ki je dobil nalogo raznašati čokoladna jajca. "Zajček zajček kliče nas, da zapojem na glas: danes je velika noč, zavriskajmo vsi na vso moč," poje in s tem nekako edina brani profano stran praznikov, ki jih nekateri v glavnem povezujejo s čokolado, manj z odrešenjem človeštva.
Pomislim, da Slovenci nujno potrebujemo več pesmi o jajcih. Malo sem vedel, kako hitro bodo moje prošnje uslišane. Nenadoma se je pred mano pojavila skladba skupine Klapovuhi z naslovom Jajce na oko. In v njej vse, kar sem iskal. "Je trdo al slano al mehko kuhano, praženo lepo diši. Lahko je zažgano, to vsem je znano, se včasih pač zgodi," se začne pesem. "Jaz na primer jo zjutraj in zvečer vsaki dan pojem, če sveže jo dobim, sam jo naredim, včasih tudi scvrem," se nadaljuje. Kar veliko jajc za en dan, a precej spevno. Nato pa pompozni refren: "Jem najraje jajce, jajce na oko, in ko jo pojem, počutim se lepo. Jem najraje jajce, jajce na oko, posebej rad mam to, da vsi jo vohajo." Želel bi si, da bi jajce v pesmi bilo velikonočno trdo kuhano, a nekako so dobro povzeli vse skupaj. Mar ne gre pri prazničnem duhu prav za to?
