Letališča nenehno iščejo načine za povečanje učinkovitosti delovanja, izboljšanje izkušenj potnikov in povišanje prihodkov. Sodobni informacijski sistemi, ki se opirajo na analizo podatkov in jim je v pomoč celo umetna inteligenca, omogočajo dnevne spremembe in prilagoditve voznih redov letalskih prevoznikov, tudi dodajanje in odstranjevanje novih povezav z namenom najboljše razpoložljivosti doseči končno destinacijo za potujoče.
V decembrski analizi so pri OAG opisali tehnološke trende, ki zadevajo predvsem letalsko industrijo. Tudi na tem področju je veliko govora o generativni umetni inteligenci (UI), za katero je tudi v letalstvu nekaj praktičnih primerov uporabe. Nekaj letalskih družb in letališč pa se pri UI zanaša prav na racionalizacijo procesov, pri tem pa velja izpostaviti, da ne gre za hipotetične primere uporabe v daljni prihodnosti, temveč za uporabne rešitve, ki že danes preoblikujejo delovanje sektorja.
UI v pomoč zaposlenim
Londonsko letališče Heathrow, ki velja za eno najbolj obremenjenih vozlišč na svetu, je v dnevne operacije po pisanju OAG vključilo najsodobnejši sistem umetne inteligence za pomoč kontrolorjem zračnega prometa, ki so ga poimenovali AIMEE. Kontrola zračnega prometa s pomočjo umetne inteligence združuje radarske in video podatke za spremljanje gibanja letal po letališču, kar zagotavlja celovito vizualizacijo njihovih položajev. Sistem AIMEE lahko spremlja lete na vzletno-pristajalni stezi od trenutka, ko se letalo dotakne tal, in dokler ne zapusti steze. To zagotavlja, da je vsaka faza dejavnosti letala na vzletno-pristajalni stezi varno zaključena. Delovanje pilotnega projekta so preizkusili že na 40.000 poletih v preobremenjenem zračnem prostoru Londona, letališko osebje pa je rezultate sistema UI ocenilo kot natančne, dosledne in jasne.
Marsikatero letališče bo moralo v bližnji prihodnosti posodobiti informacijsko infrastrukturo
Uvedba AIMEE na letališču London Heathrow je še posebej pomembna zaradi več razlogov. Zaradi stalnega pomanjkanja osebja v kontroli letenja v številnih zahodnih državah - tudi po Evropi in ZDA - ter po pandemiji hitro okrevajočega zračnega prometa se je pojavila velika potreba po inovativnih rešitvah za učinkovito obvladovanje naraščajočega števila letov. AIMEE pomaga zmanjšati delovne obremenitve zaposlenih in posledično možnosti, da bi prišlo do človeške napake. AIMEE je ključna komponenta, ki predstavlja novo plast digitalne tehnologije in izboljša tradicionalni pogled skozi okno iz kontrolnih stolpov. Mešanica umetne inteligence s človeškimi veščinami je po mnenju strokovnjakov najboljša kombinacija za varne in učinkovite letalske operacije - tudi v času povečanega obsega letov.
Rast letalskega prometa in najnovejši izzivi
Svetovni letalski potniški promet naj bi po nekaterih napovedih do leta 2042 vsako leto rasel s hitrostjo 4,3 odstotka. Takšna rast prinaša nove, predvsem tehnološke izzive. Ključna bo posodobitev marsikje zastarele IT-infrastrukture, ki takšna, kot je zdaj, ne more podpirati sodobnih digitalnih storitev - od naprednih biometričnih varnostnih sistemov do samopostrežnih prijav. Ker želijo letališča postati bolj podatkovno vodena, morajo integrirati različne sisteme - od ravnanja s prtljago, upravljanja potnikov, omogočanja nemotene komunikacije in sprejemanja odločitev v realnem času. Vzpon pametnih letališč zahteva tudi skrb za kibernetsko varnost, saj digitalizacija letaliških operacij povečuje ranljivost za kibernetske napade.
Da ni preveč kovčkov
Tisti, ki veliko potujete z letali, ste gotovo že naleteli na situacijo, ko v potniški kabini v predalih nad glavami ni bilo dovolj prostora za vaš kovček ali torbo. Prav prevelika količina ročne prtljage je pogosto kriva za zastoje oziroma zamude pri vkrcanju. Kabinsko osebje mora prtljago premetavati, v najslabšem primeru celo odstraniti iz potniške kabine in jo spraviti v prtljažni prostor letala.
Z namenom zmanjšati stres in nezadovoljstvo potnikov so se upravljanja ročne prtljage s pomočjo umetne inteligence lotili pri letalski družbi Japan Airlines. V sodelovanju s korporacijo NEC so na mednarodnem letališču Haneda v Tokiu preizkusili pionirsko rešitev za štetje ročne prtljage. Deluje tako, da kamere, ki so nameščene na vratih za vkrcanje, posnamejo fotografije kovčkov in torb potnikov, medtem ko ti čakajo na vkrcanje. UI analizira količino in vrsto prtljage ter v realnem času oceni prostor, ki ga bo posamezni kos zasedel v predalih nad glavami. Sistem pravočasno opozori osebje na vratih, ko se prednastavljena zmogljivost prostora na letalu približa maksimumu, še preden je ta presežena.
Hitrejša odprava letal
Na letališču Gatwick v Londonu pa so v sodelovanju s tam največjim letalskim prevoznikom EasyJet uvedli pilotni projekt pametnega postanka, s katerim želijo izboljšati način upravljanja "obračanja" letal, pri tem pa za optimizacijo opravil izkoriščajo moč umetne inteligence. Koordinatorji na tleh zdaj upravljajo procese kar iz svojih nadzornih centrov, sistem pa samodejno sledi vsem korakom prek računalniškega vida, piše OAG.
UI glede na zbrane oziroma prepoznane podatke zagotovi projekcije v realnem času, predvidoma kdaj bo letalo pripravljeno za vzlet. Koordinatorjem tako ni treba ročno preverjati stanja posameznih nalog, kot so točenje goriva, vzdrževanje, ketering, nakladanje prtljage in drugih. Pilotni projekt se je začel maja lani in bo trajal do poletja 2025, nova tehnologija pa bi lahko pomenila pomemben napredek v letaliških operacijah, še posebej na letališčih z zgolj eno vzletno-pristajalno stezo.
