81-letni Jože Rogina iz Radelj ob Dravi: "Telo beleži napake, enkrat pa izstavi račun"

Ob osmih zjutraj smo obiskali Radeljčana Jožeta Rogino. Precej jutranjih opravkov ima dnevno do te ure. "Ob šesti uri vstanem, si pripravim kamilični čaj in ga spijem medtem, ko delam 'fizkulturo'," je kot prvo povedal. Kje telovadi, smo ga vprašali in se ozrli po njegovi dnevni sobi. "Poglejte, tam imam spravljeno blazino, ki si jo položim na tla, a že pred tem v postelji pol ure razgibavam glavo, vsak členek posebej. To naredim, še preden vstanem, nato pa sledi še teh 40 minut, ko naredim 40 različnih vaj za razgibavanje, raztezne vaje, nekaj vaj za moč. To počnem vsako jutro, le izjemoma ne, če moram prej kam iti," nam je razložil. Nadalje nam je povedal, da si zjutraj pripravi še belo kavo iz dveh žličk proje in dveh žličk prave kave ter namoči svojo zmes petnajstih vrst semen, ki jim kasneje doda še nekaj vrst kosmičev in oreščkov. Zmeša jih z vodo, na vse to pa nariba nekaj čokolade za boljši okus. "To je moja predjed, za glavno jed pa imam na žemlji namazan avokado, ki mu dodam malo bučnega olja, sol, poper in limono. Avokado je zelo zdrav - za rdeča krvna telesa, zbija 'cuker'. Tega sam sicer nimam, a za sladkorne bolnike je avokado zelo dober, tudi za presnovo, hidrate, izkoristek hrane je večji. Vse to izvem iz knjig," je povedal Radeljčan, ki pravi, da je kolesarjenje njegov način življenja.

Potem ko mu je pred slabimi štirimi leti umrla žena, 81-letnik posebej skrbi za to, da je vedno v pogonu. "Veliko kolesarim, 30 do 70 kilometrov dnevno, štirikrat, petkrat na teden. Grem sam, saj nimam nikogar - starejši mi ne parirajo, jaz pa več ne pariram mlajšim. Prej smo se vozili skupaj, dosti Radeljčanov je kolesarilo. Eno leto sem osvojil drugo mesto za pokal Slovenije, drugače pa sem bil večno tretji," se spominja. Večinoma trenira v Avstriji, kjer je, opaža, manj prometa. "Saj je tudi ob Dravi cesta, a je zelo prometno. Pri nas lahko greš kvečjemu v breg. Imam pa tudi gorsko kolo, pravzaprav jih imam štiri, dve starejši cestni in gorski kolesi in dve novejši. Dve sta res vrhunski," je povedal.

Voziti kolo se je naučil z "vojaškim" kolesom

Spominja se, da je v mladih letih tudi dosti planinaril, kolesari pa, odkar pomni. "Naučil sem se na kolesu, ki je imelo še polno gumo, 'ful gumo', ki so ga odvrgli vojaki, ko so bežali čez mejo. Pobral ga je moj stric in ga shranil na podstrešju. Nihče ga ni vozil, nato pa sem se z njim naučil jaz. Tudi v službo sem se dosti vozil s kolesom, bil sem dimnikar, poslovodja za Dravsko dolino. Resno pa zdaj vozim 40 let, najbolj zadnjih 30, odkar sem se upokojil," je povedal. Ponosen je na to, da je športno življenje priučil vsej družini, posebno dobro namreč kolesari tudi njegov vnuk. Sicer pa ima sina, tri vnuke in tri pravnukinje. Tudi gobaril je veliko, sploh ko je še hodil na lov. "Tudi lovec sem. Da, vsega vraga počnem, samo kaj pametnega ne," nam je dejal v smehu. Prav tako redno smuča, na Kopah ima sezonsko vozovnico. Kolesarjenje mu je bilo včasih izziv, od rekreativnega ga je vleklo k tekmovalnemu, zdaj pa to počne za svoje počutje, za zdravje. "Imeli smo radeljski kolesarski klub, dosti sem tekmoval po Avstriji, veliko let sem rekreativno vozil tudi za Sokol Ljubljana, bil sem kar v špici v Sloveniji v svoji kategoriji. Najdlje in največ sem prevozil v Avstriji na Samson Radmarathonu, ko sem vozil deset ur, prekolesaril 240 kilometrov in premagal pet tisoč višinskih metrov," je povedal.

"Človek je vsejed"

"Sam še zmorem vse, kuham, migam, da mi ni dolgčas, stalno sem v gibanju. Ravno včeraj sem pomil vsa okna. Kuham že od nekdaj, tudi to je moj hobi. Moja mama je bila poklicna kuharica, že od malega sem mešal hrano v loncih, tako sem malo to podedoval. Jedi iz testa sicer ne delam več toliko, ker se mi ne ljubi pacati, prej pa sem pekel tudi krofe, z ženo sva pekla torte," je povedal. Precej hrane si pridela sam, za hišo si namreč obdeluje vrt. "Nekaj paradižnika sem letos že kuhal, da bom imel kasneje za sataraš, za omake. Dosti si pridelam sam, čisto bio, kolikor pač ne pade grdega z neba, ostalo pa kupim, čeprav je danes vse bolj tako tako ... Trenutno pojem veliko bučk, kumaric," je našteval. Sadje, zelenjava, meso, vse se znajde na njegovem jedilniku. "Človek je vsejed, le da nekatere stvari pač ne ješ toliko. Sam ne jem rad mastnih stvari, ki niso dobre že zaradi športa, a občasno pojem tudi kakšno pečenko. Diete so neumnost. Res je mogoče pri športu poudarek na hidratih za moč, energijo, a tudi beljakovine iz mesa in jajc moraš jesti. Telo skozi življenje beleži vse tvoje napake, enkrat pa ti izstavi račun," razmišlja. Že res, da je v mladih letih kadil, popil kaj alkohola, a tega ne počne več že leta oziroma redkokdaj. "Ko me je zdravnica v bolnišnici vprašala, ali kaj popijem, in sem rekel, kakšen liter pa že, je bila šokirana. A sem nato pojasnil, da toliko spijem na leto. Če že, pijem rdeče vino. Za moške je najboljša modra frankinja, sicer ima vse rdeče vino ta antioksidant, a največ ga ima modra frankinja," nas je podučil. Pravi, da bi bil svet dosti lepši brez človeške rase, ki uničuje planet. "Račune že dobivamo izstavljene, in to z velikimi obrestmi, škoda. Pohlep po znanju, denarju je uničil svet. Človek mora imeti toliko, da lahko dostojno živi, več ne potrebuješ. Ne moreš se peljati s petimi avtomobili naenkrat in spati v štiridesetih sobah naenkrat."