Afera Sadra: Nova opozorila o sadri na še več lokacijah. Inšpekcija obravnava pet lokacij na Koroškem

Potem ko je najmanj 16 koroških kmetov travnike in njive pognojilo z belo snovjo, ki naj bi bila podobna apnu, pri čemer se je izkazalo, da vsebuje preveč svinca (po podatkih inšpektorata za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo gre za industrijsko sadro iz Steklarne Rogaška, ta jo prodaja družbi Intergas z Raven na Koroškem), so se na Večer obrnili še nekateri drugi občani in opozorili, da so sadro zaznali tudi v svojem okolju, konkretno na Strojni v občini Ravne na Koroškem in v kamnolomu blizu Velenja. V obeh primerih so obvestili inšpekcijo za okolje.

Zaskrbljeni za pitno vodo

Prvi primer: bralec nas je opozoril, da so lani poleti sadro s tovornjaki vozili na območje Strojne. Zemljišče, kjer so jo odlagali, je sredi gozda, odstopil naj bi ga eden od tamkajšnjih kmetov. Inšpekcijski postopek naj bi bil zaključen z ugotovitvijo, da je bila sadra odstranjena. Več domačinov pa izpostavlja, da to ne drži, da naj bi jo le pomešali oziroma zakrili z zemljo. To jih skrbi predvsem v luči kvalitetne pitne vode, saj imajo nekateri kmetje v bližini tega območja vodna zajetja.

Kot pojasnjujejo pri inšpektoratu za okolje in prostor, je bilo februarja lani v inšpekcijskem postopku ugotovljeno, da je družba na zemljišču s parcelno številko 130/3, katastrska občina Strojna, zakopala in prekrila z zemljino 30 kubičnih metrov odpadka mešanice apna in sadre, s čimer so s tem odpadkom ravnali nekontrolirano. Pravni osebi podjetja Intergas je bil v prekrškovnem postopku izrečen opomin, odgovorni osebi pa globa v višini 2000 evrov. Zavezanec je globo poravnal. V upravnem postopku pa je bilo inšpekcijskemu zavezancu Intergas z inšpekcijsko odločbo naloženo, da mora zakopane odpadke na lokaciji Strojna odstraniti. Kot dokaz je zavezanec inšpektorici na kontrolnem inšpekcijskem pregledu predložil evidenčni list o predaji odpadkov pooblaščenemu zbiralcu odpadkov. To pa za inšpektorico ni bil zadosten dokaz, zato je zavezanec na kontrolnem inšpekcijskem pregledu predložil še fotografije v času odstranjevanja in nalaganja odpadkov na kamion. Inšpektorica je na kontrolnem inšpekcijskem pregledu ugotovila, da so tla prekrita z zemljo, zato je postopek zaključila.

Nove pobude za inšpekcijski nadzor

Drugi primer: nekateri krajani opozarjajo, da naj bi bila lani in tudi letos v bivšem kamnolomu propadlega velenjskega podjetja Vegrad, kjer predelujejo gradbene odpadke, prav tako deponirana prej omenjena sadra. Lastnik deponije naj bi sadro mešal z mletim gradbenim materialom, ki se uporablja pri nasipanju in v gradbeništvu. Občane skrbi, kam jo odvaža. Po njihovih navedbah naj bi sadro tja dovažalo podjetje Intergas.

Na inšpektoratu so povedali, da so za obravnavo pobud za izvedbo inšpekcijskega nadzora (prijave) izdelali metodologijo, ki se je držijo inšpektorji. "Že ko prejmemo pobudo za izvedbo inšpekcijskega nadzora, jo razvrstimo v rang glede na oceno tveganja za zdravje ljudi in okolje. To nam omogoča, da prednostno obravnavamo prijave, ki pomenijo večje tveganje. Obravnava drugih prijav je odvisna od uvrstitve v rang in števila prijav v rangu," pojasnjujejo. In še, da prijava ni zahteva za uvedbo inšpekcijskega nadzora, ampak indic neke kršitve.

Trenutno inšpekcija obravnava pet lokacij, na katerih je bila odložena neznana bela snov (eno v okolici Slovenj Gradca, dve v Šmartnem pri Slovenj Gradcu in dve v okolici Dravograda). V petek so prejeli tudi pobudo za izvedbo inšpekcijskega nadzora v bivšem kamnolomu podjetja Vegrad.

Smiselno je omejiti dolgoročni vnos

Znano je, da se sadra ne sme odlagati v okolje, prav tako se je pri njeni uporabi treba izogibati stiku s hrano, pijačo ali živinsko krmo, zato je absolutno neprimerna za uporabo v kmetijstvu. Posledično so mnogi zaskrbljeni za okolje, pa tudi za zdravje ljudi in živali.

Pri inšpektoratu za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo (IRSKGLR) ter upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) so na naše poizvedovanje glede potencialnega tveganja za zdravje ljudi, živali in okolje pojasnili, da je sadra gnojilo, ki ne predstavlja potencialnega tveganja za zdravje ljudi in okolja, če ne vsebuje preseženih vrednosti težkih kovin in ni industrijski odpadek. Če vsebuje tudi težke kovine, jih lahko v tleh, ki so z njimi bogata, rastline vsrkajo in vgradijo v plodove, kar se izkazujejo v presežku nad dovoljenimi vrednostmi. Težke kovine (svinec, cink, kadmij, krom) so sicer inertne in le zelo počasi migrirajo skozi talni profil. Lahko se akumulirajo tudi v nekaterih kmetijskih rastlinah in kasneje pridelkih, predvsem v korenovkah, gomoljnicah, solati in špinači. "Presežek dovoljenih vrednosti v pridelkih neposredno ne pomeni ogrožanja zdravja, je pa smiselno omejiti dolgoročni vnos. Zaradi navedenega je v nadaljevanju smiselno preveriti skladnost pridelkov glede vsebnosti potencialnih onesnaževal," so nam pojasnili na IRSKGLR.

Dodajajo še, da so z UVHVVR dogovorjeni, da bodo na tistih parcelah, ki so pognojene s sadro, v času spravila pridelka ali krme opravili analize rastlin na vsebnost težkih kovin v skladu s svojimi pristojnostmi glede varnosti kmetijskih pridelkov in krme. "Te analize bodo, ko bodo opravljene, tudi potrdile ali ovrgle vprašanje glede primernosti pridelka in krme za uporabo," so zapisali.