Afera sadra: Vsak dan zamude pri ukrepanju lahko škodi okolju

Znani so rezultati vzorčenja iz sedmih kupov sadri podobne snovi na kmetijskih gospodarstvih Mislinjske doline in Dravograda. V kar šestih primerih so ugotovili bistveno presežene vrednosti svinca, so sporočili z Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, ki nadaljuje nadzor na več območjih po državi. Vrednosti svinca so bile presežene od sedem- do kar 44-krat. V vseh vzorcih je bil prisoten tudi krom.

Poreklo sadre še neznano

V nadzor je vključenih 23 kmetij na območju Koroške s 60 hektarji kmetijskih zemljišč, kjer naj bi uporabili okoli 510 ton omenjene bele snovi. Na območju Savinjske doline in Kozjansko-Obsoteljskega raba sadri podobni snovi ni bila opažena na kmetijskih zemljiščih. Na Gorenjskem so bile na podlagi prijav v nadzor vključene tri kmetije iz Rateč in z Godešiča, a kmetovalci izkazujejo nabavo apna z računi in analiznimi izvidi.

Kot je znano, je kmetijski inšpektorat sredi marca prejel prijavo inšpektorata za okolje in prostor o domnevno nedovoljenem posipavanju na zemljiščih občin Slovenj Gradec, Dravograd in Mislinja. Zato je celjska območna enota opravila pregled gnojenja na 22 kmetijskih gospodarstvih in odvzela vzorce sadri podobne snovi iz sedmih kupov, skladiščenih na kmetijah. Analize opravlja Kmetijski inštitut Slovenije. Koordinacija med inšpekcijskim službami in ministrstvom za kmetijstvo poteka tako na lokalni kot na državni ravni. Na četrtkovem sestanku so inšpekcije sprejele zavezo, da bodo vsaka v okviru svojih pristojnosti uvedle postopke zoper domnevne kršitelje in se medsebojno obveščale.

Od kod je ta snov prišla, še vedno ni znano. Okoljski inšpektorat nadzira industrijske obrate, ki proizvajajo sadro kot proizvod ali odpadek, ter koncesionarje, ki bi jo morali odvažati na za to primerne deponije. Pri tem sodelujejo tudi s policijsko upravo. Kmetijski inšpektorat nadzira kmetijsko prakso pri gnojenju v skladu z zakonoma o kmetijskih zemljiščih in o kmetijstvu, ki določata, da se lahko gnoji samo s primernimi gnojili in ne z nevarnimi snovmi, ki bi onesnaževala ali degradirala zemljišča.

Začeli so tudi vzorčenje tistih zemljišč, kjer so kmetje že zaorali snov v zemljo. Rezultate bodo skušali dobiti v najkrajšem času, in če bodo odkrili prekoračitev vrednosti težkih kovin ali drugih onesnaževal, bodo zadevo odstopili tudi upravi za varno hrano. Skladiščene kupe sadre, za katere je dokazano, da so industrijski odpadek, bodo na podlagi upravnih odločb in pod nadzorom odpeljali za to pooblaščeni prevozniki. Povsod, kjer bo ugotovljena uporaba nedovoljenih snovi, ki niso gnojilo, pač pa industrijski odpadek, bo inšpektorat uvedel prekrškovne postopke. Uprava za varno hrano bo na podlagi zbranih informacij o dejanski rabi zemljišč, kjer je bil raztrosen industrijski odpadek, in rezultatov zemljine naredila oceno tveganja, nato pa se bodo odločili o nadaljnjih ukrepih v zvezi z ustreznostjo pridelkov za uporabo v prehrani ljudi oziroma krme za živali.

Ministrstvo je v reševanje problematike vključilo tudi Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije, ki bo na lokalni ravni v postopku sanacije zaradi uporabe sadre sodelovala z javno službo kmetijskega svetovanja (JSKS). Kmetje, ki so na svojih zemljiščih uporabili sadro in jim bo v postopku analiziranja tal določena presežena mejna vrednost težkih kovin, se bodo lahko obrnili na izpostavo službe v Slovenj Gradcu, kjer jim bodo na osnovi rezultatov analiz, tehnologije pridelave na kmetiji kot tudi na posameznem zemljišču pomagali pripraviti usmeritve, ki bodo prispevale k nadaljnjim možnostim pridelave varne hrane. V primeru preseženih mejnih vrednosti v tleh bodo nadaljnje ukrepe na teh zemljiščih usmerjali s svetovanjem tehnoloških ukrepov, ki so bili pripravljeni za kmete pri sanaciji oziroma nadaljnjih možnostih kmetovanja na območju Zgornje Mežiške doline. Se pa lahko na JSKS obrnejo tudi vsi ostali uporabniki sadre, kjer mejne vrednosti ne bodo presežene, da kljub temu preučijo rezultate in pridelavo tehnološko usmerijo tako, da bo nemoteno tekla tudi v prihodnje.

Pozivi k hitrejšemu ukrepanju

In kako sta se odzvala slovenjgraški župan Tilen Klugler in mislinjski Bojan Borovnik? Oba poudarjata, da vse poteka prepočasi in nista zadovoljna s komunikacijo s pristojnimi službami, ki da je prepočasna in preveč splošna. Župana zanima konkretno, kaj kupi sadre pomenijo za okolje, vodovod oziroma podtalnico in prehransko verigo ter kdaj bodo odstranjeni. "Obveščeni so bili 18. marca, zdaj je že sredina aprila. Kaj je bilo v tem času narejeno, ne vemo. Ne vem, ali so že bili vzeti vzorci zemljin na poljih in travnikih; vem, da so bili iz kupov sadre. Ti so še vedno v naravi. Vsak zamujeni dan lahko pomeni okoljsko škodo, saj vemo, da so dovoljene količine težkih kovin presežene," je kritičen Klugler. In še, da so jim obljubili akcijski načrt glede prihodnjih ukrepov, ki ga še vedno niso prejeli. "Dobili smo le splošen dopis, da bodo aktivirane inšpekcijske službe, ki bodo v bodoče opravile nadzore. Kaj konkretno bodo nadzirale, ni mogoče razbrati. Prav tako ne, kakšen bo sanacijski načrt, če bodo v zemljini delci, ki tja ne sodijo, kaj to pomeni za prehransko verigo, podtalnico. Želimo jasne cilje z načrtom okrevanja."

Mislinjski župan doslej ni prejel še nobenega obvestila pristojnih. "Ljudje se glede sadre na nas dnevno obračajo predvsem v luči, kako ukrepati. Tudi kmetje, ki so sadro posipali, so zaskrbljeni, kaj bo z oddajo mleka, poljščinami ... Posebej zaskrbljeni so tisti, ki so jo posipali nad izvorom vode. Mi nimamo odgovorov in to nas zelo skrbi," je dejal Borovnik, ki apelira na vse vpletene, da jim posredujejo ustrezne odgovore in smernice. "Le skupaj bomo lahko preprečili morebitno nadaljnjo okoljsko katastrofo. K sanaciji je treba pristopiti čim prej!" še poziva.