Tomaž Ranc
Autodafé z Matjažem Pikalom praznuje 25-letnico delovanja in se bo s Srebrno ohcetjo predstavil danes, ob 20. uri v ravenskem Kompleksu. "V gimnaziji sem se preveč zafrkaval," pravi vsestransko ustvarjalni Pikalo, ki še vedno tudi piše - tokrat zgodbo o pisateljski usodi v 21. stoletju "s prepoznavo in tožbo", ki jo je nekoč doživel tudi sam, a pravi, da je zgodba fiktivna.
Letos praznujete srebrno obletnico glasbenega ustvarjanja. V toliko letih vsaka zasedba doživi vzpone in padce. Kaj se vam zdi najpomembnejše sporočilo vaše zgodbe?
"To, da Autodafé še kar traja, od prvega koncerta, ki je bil na Ravnah na Koroškem v Galeriji Grad pri Benu Kumpreju, je minilo 25 let, in to obletnico smo poimenovali Srebrna ohcet. Autodafé je bil proces, na katerem so s sežigom na grmadi kaznovali krivoverce, v našem primeru pa bo ta dogodek, ta proces slavje in praznovanje."
Kdo bodo svati na tej Srebrni ohceti, kakšna glasba bo to?
"Svatje bodo obiskovalke in obiskovalci, ki bodo lahko prisluhnili našim novim pesmim na temo morja. Muzika spominja na romsko, dalmatinsko in italijansko, narejena je za ples, besedila pa so ponujena v razmislek. Ob tej priložnosti bo izšla tudi knjiga s pesmimi, ki bo prevedena še v hrvaščino in italijanščino, tako da skušamo zaobjeti ta mediteranski prostor. Praznovanje bo tako zaznamovala tudi knjiga, ne le turneja. Več ko bo svatov, obiskovalcev, bolj luštno bo. Kot skupina, ki je poročena med seboj že toliko časa, imamo kar manjšo tremo, kot vsak, ki se poroči in praznuje tako visoko obletnico poroke."
Srebrna ohcet - več nas bo, bolj luštno se bomo imeli
Samo s pisateljevanjem se preživeti ne da
