Civilne iniciative Koroške za več gibanja in več zdravja

Urška Polanc Urška Polanc
28.05.2021 17:50
Na 9. letni konferenci nevladnih organizacij so razpravljali o temah, povezanih z zdravjem. Več sodelovanja in partnerstev lahko prinese več pozitivnih učinkov
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
NVO s potencialom Košarkarska šola Jezerniki Prevalje je v okviru aktivnosti projekta Zdrava Črna organizirala tudi košarkarske turnirje trojk. Foto: KK Jezerniki
Kk Jezerniki

Da je sicer rekreacija v zadnjih desetih, petnajstih letih doživela velik razcvet, je na pogovoru o skupnostnem in celovitem pristopu k reševanju problematik na področju zdravja v regiji izpostavil Robi Brezovnik, profesor športne vzgoje na Gimnaziji Ravne na Koroškem. Neda Hudopisk, predstojnica ravenske območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), pa ugotavlja, da veliko ljudi za vrsto (preventivnih) aktivnosti, ki že obstajajo, sploh ne ve, epidemija covida-19 pa jih je tudi nekoliko zmanjšala. Ravno zato je skupnostni pristop tako zelo pomemben, k izboljšanju zdravja prebivalcev lahko prispeva le več partnerjev, s tem so učinki boljši, prej lahko tudi poiščejo rešitve.

Zdrava Črna se je izkazala kot uspešen pionirski projekt. Foto: Jure LESJAK
Jure Lesjak

"Če se nekdo odloči, da bo živel bolj zdravo, da bo začel kolesariti, teči, je nujno, da ima možnosti, da mu okolje to ponuja," je dejala Hudopiskova. Prav to je izkazal projekt Zdrava Črna, ko so povezali različne partnerje, aktivnosti in strategije, ki jih imajo v občini Črna na Koroškem. Ob tem so na več lokacij umestili dodatno športno infrastrukturo, kot so fitnes naprave za vadbo na prostem, obnovili so trim stezo in tudi druge športne objekte in igrišča. Irena Nagernik iz Občine Črna na Koroškem opaža, da se je od leta 2017 življenje precej spremenilo, razgibalo, ljudje so se namreč dnevno začeli ukvarjati s športom, vsak po svojih zmožnostih. "Na športnih površinah je živžav, opogumili so se celo do fitnes naprav," je povedala.

Vsak motiv je dober

Brezovnik je dejal, da pozitivni učinki gibanja na fizično in duševno zdravje niso več vprašanje, v zadnjih letih to poudarjajo tudi druge znanosti (medicina, psihologija, navsezadnje ekonomija). "Prej te podpore nismo čutili. Pred približno dvanajstimi leti so bile celo močne tendence, da se športna vzgoja deloma prestavi iz obveznega programa v izbirno, vsakemu od nas pa je jasno, da bi športno vzgojo izbirali le tisti, ki so že tako suvereni v športu. Tisti, ki pa bi to najbolj potrebovali, pa je ne bi. Naredili bi veliko škode," je povedal profesor in poudaril še pomen redne vadbe v vseh starostnih obdobjih in pomen sodelovanja različnih organizacij.

Zdrava Črna se je izkazala kot uspešen pionirski projekt. Foto: Jure LESJAK
Jure Lesjak

Da je vsak motiv dober, če je dober tudi cilj, je nadaljeval in s tem mislil na velika podjetja, ki so v zadnjih letih ugotovila, da s tem, ko imajo čim manj bolniških odsotnosti, profitirajo. Oseba več na športnem terenu pomeni osebo manj v zdravstveni obravnavi oziroma vsaj kasnejšo zdravstveno obravnavo, je še dejal Brezovnik. Kot profesor pa je poudaril, da je pri dijakih posebej pomembno, da nečesa ne počnejo samo zato, ker jim je zapovedala avtoriteta, ampak da v ozadju vidijo neko zgodbo in vedo, zakaj to počnejo.

Polona Moličnik, koordinatorka Zdravstvenovzgojnega centra Zdravstvenega doma Ravne na Koroškem je več povedala o najrazličnejših delavnicah, ki jih izvajajo po Mežiški dolini. Tri diplomirane medicinske sestre, dve psihologinji in fizioterapevtka se izmenjujejo pri delu, pri tem pa skušajo čim bolj sodelovati z lokalno skupnostjo.

Združeni uspešnejši

"Kako lahko te stvari, ki že potekajo po vseh različnih organizacijah na Koroškem, združimo v nekaj širšega - ne samo z zdravstvenega vidika," se je vprašala Hudopiskova in povedala, da v NIJZ delujejo z različnimi partnerji, na različnih lokacijah, na različnih področjih javnega zdravja ... A stvari še vedno niso usklajene, kot bi morale biti. Vsak se trudi na svoj način, več partnerjev ima podobne stvari, a če bi vse to združili, bi imel več poslušalcev, bili bi bolj uspešni, razmišlja.

Zdrava Črna se je izkazala kot uspešen pionirski projekt. Foto: Jure LESJAK
Jure Lesjak

"Zato smo se v letu 2014 začeli ukvarjati s tem, da v vsaki lokalni skupnosti vzpostavimo skupino za zdravje, v kateri je vključenih več partnerjev (predstavniki zdravstva, osnovne šole, vrtci, nevladne organizacije, javni zavodi, gospodarstvo, lokalna skupnost ...). Začeli smo v Slovenj Gradcu preko projekta Uživajmo v zdravju, nadaljevali so v drugih občinah," je povedala. Od dvanajstih občin so jih vzpostavili že v devetih. Po lokalnih skupinah za zdravje bodo naredili regijsko platformo (regijska skupina za zdravje) in se več naučili drug od drugega. "V različnih lokalnih skupnostih imamo namreč različne primere dobrih praks. Nesmiselno je odkrivati toplo vodo, če marsikaj že poteka," je še dejala.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta