Debata o kulturi v Radljah ob Dravi: Ljubiteljska kultura je doma na periferiji

Največje društvo občine je s svojimi 140 aktivnimi člani in sedmimi sekcijami radeljsko kulturno društvo, ki je bilo ustanovljeno leta 1946. V slabem obdobju za kulturo, predvsem zaradi koronskih ukrepov, s sogovorniki pogled usmerjajo v prihodnost, preizprašujejo, kakšne so njihove možnosti za izboljšave in kaj se lahko naučijo iz preteklih praks. Marko Repnik, bivši direktor Javnega sklada za kulturne dejavnosti, razmišlja, da je ljubiteljska kultura na Slovenskem zagotovo unikum v evropskem merilu - po organiziranosti, po financiranju tako lokalne skupnosti kot države. Izidor Leitinger, mednarodno uveljavljen slovenski dirigent, instrumentalist in skladatelj, ki je skoraj 20 let preživel v tujini, verjame, da bi poleg ljubiteljskih kulturnih dejavnosti tudi na podeželju lahko zaživel višji nivo umetnosti, za katerega je po navadi treba v tujino. "Ne rečem, da se v Sloveniji nič ne dogaja, daleč od tega. A če jo primerjamo s Francijo, ima tam ogromno manjših krajev prireditve, festivale vrhunskega nivoja. Dva, trije največji jazz festivali v Franciji, ki privabljajo na tisoče ljudi, se dogajajo v krajih, ki imajo takšen obseg kot recimo Radlje," je povedal. Repnik se s slednjim strinja, saj na to kažejo tudi dobri festivali v slovenskem prostoru (Brežice, Radovljica), a dodaja, da Ljubljana kot prestolnica premore pač največ denarja, zato je tam tudi največ dobrih festivalov. Obenem pa v Ljubljani ni najbolje razvita ljubiteljska kultura. "V Ljubljani pač bolj cveti profesionalna kultura, ker je tam prestolnica vsega tega stičišča kulture in ljudi, medtem ko je ljubiteljska kultura vedno bila in tudi bo doma 'na periferiji'," je povedal. Za Jerneja Pikala, nekdanjega ministra za izobraževanje, znanost in šport RS, ljubiteljska kultura in umetnost nista vprašanje boljšega ali slabšega: "Gre za vprašanje dveh svetov, ki sta si zelo blizu. Oboje je kultura, kar nas dela, kar nas naredi kot narod kot ljudi. Zame ni velike ločnice."

V Franciji razvejan sistem finančne podpore

Da je občina leta 2000, ko je kulturni dom Radlje prešel v last kulturnega društva, ostala brez enega samega objekta, namenjenega kulturni dejavnosti, je povedal župan občine Radlje ob Dravi Alan Bukovnik in še dodal, da so v teh letih ogromno denarja namenili kulturni dejavnosti, vse institucije tudi financirali, prav tako ljubiteljsko dejavnost, skupaj z društvi pa se prijavljali tudi na razpise. Da pot do denarja ni enostavna, a obstaja, je dodal Repnik. JSKD namreč vsako leto objavi projektni razpis, na katerem lahko kulturna društva in posamezniki, ki delujejo v ljubiteljski kulturi, prijavijo svoje projekte, vredne vrednotenja na državnem nivoju. Za opremo, ki bi si jo kulturna društva želela, obstaja še dodatni razpis. Leitinger je medtem izpostavil razvejan sistem finančne podpore v Franciji, v katerem imajo zelo pomembno vlogo tudi regije. "Ko si na razpisu izbran s svojim dobrim projektom, te začne financirati več struktur (občina, regija, državne ustanove). Dela se za daljše obdobje, na ta način pa lahko obstaja tudi več kulturno-umetniških ustanov v manjših krajih. Francija je po vsej verjetnosti država, ki iz svojega državnega budžeta da največ za umetnost," ugotavlja in dodaja, da v Franciji kultura in umetnost letno ustvarita več kot njihova avtomobilska industrija. Gre za državo, ki nenehno vlaga v svoje umetnike, umetnost. Že stoletja. "Z orkestrom, ki v Parizu pravkar obhaja 20-letnico, smo začeli na način, kot smo mi z Big bandom Radlje pred skoraj 30 leti," je povedal.

Predvsem glasba

Zoran Ogrinc, slikar, opaža, da se v zadnjem obdobju talentirani mladi v Radljah usmerjajo predvsem v glasbeno umetnost, pri kateri so rezultati zelo dobri na vseh nivojih, medtem pa so nekatere druge smeri ugasnile. Poniknila je literarna sekcija, tukaj tudi več ni likovnih kolonij. Če se določene ljubiteljske skupine generirajo same po sebi, so druge odvisne od posameznikov, ki to (lahko) ženejo naprej, kar opaža predvsem pri likovni sekciji. Kot posebej opazna, mednarodno priznana in dobra v regiji izpostavlja Jazz festival na Ravnah in festival kratkih filmov Shots v Slovenj Gradcu. Da so tudi v Radljah že bili festivali, ki so šteli po deset tisoč obiskovalcev, je opomnil župan Bukovnik in še dodal, da s tem še naprej poskušajo, predvsem z iskanjem nosilcev festivalov. Če se je le pojavila ideja, so ponudili infrastrukturo, se združili, a problem je nastal, ko so glavni organizatorji po nekaj letih obupali ali pa ugotovili, da se njihovi cilji, ki so jih imeli postavljene, ne realizirajo v skladu z njihovimi pričakovanji. "Zato ugasnejo, ne zaradi nas, ampak organizatorjev - tako je bilo pri študentskem festivalu, tudi festivalu Igraj se z mano," je povedal župan. Leitinger dodaja, da je tudi v smislu obiska - publike ne moreš ustvariti umetno -, ključno, da projekt sloni na domačem produktu, ki povezuje različne dejavnike, tudi turizem, naravo. Vse je tu, a vprašanje so vsebine, da ljudje ostanejo, se vrnejo. Ključno je, da prebivalci, ljudje in ne samo nekaj zaposlenih na javnem zavodu dihajo s festivalom, prireditvijo," še razmišlja.