Delavci Leka vedo za posel s TAB, ki pa še molči

V Tovarni akumulatorskih baterij - TAB Mežica še niso postregli s pojasnili za javnost o nakupu Lekove hale na Prevaljah, v kateri načrtujejo proizvodnjo litij-ionskih baterij v sodelovanju s kitajskim partnerjem Haidi, enim od vodilnih visokotehnoloških proizvajalcev litij-ionskih baterij na Kitajskem. Da je posel samo korak pred zaključkom, smo v Večeru poročali že pred poldrugim mesecem, uradnih potrditev iz TAB pa - razen poznejšega sporočila vodstva za vse medije, da je prevaljska lokacija ena od možnosti nove proizvodnje baterij - od vodstva še vedno nismo prejeli. Je pa vendarle Lek za STA konec prejšnjega tedna potrdil, da so s podjetjem TAB konec aprila uskladili dogovor glede nakupa hale in zaposlitvenih možnosti za do 95 zaposlenih Novartisa.

Sindikati v usklajevanja, podrobnosti še niso dogovorjene

Po naših informacijah so delavce v prevaljskem Leku z informacijo, da je posel sklenjen, medtem že seznanili, v nadaljnja usklajevanja glede poteka prezaposlovanja pa se medtem vključujejo tudi že sindikati oziroma socialni partnerji. Pogovarjali smo z nekaj delavci s prevaljske lokacije Leka, ki še pričakujejo konkretne informacije in nato odločanje glede njihovih potencialnih prezaposlitev v TAB. Pogovori z njimi nakazujejo, da ob opciji prezposlitve izražajo tudi skrb in dvome, ali bodo res dobili zagotovila o tem, da bodo zaposleni in bodo lahko delali v predvideni novi proizvodnji in ne denimo v proizvodnji akumulatorskih baterij v Črni ali Žerjavu. Čeprav načrtovana proizvodnja TAB na Prevaljah pomeni možnost za ohranitev vsaj 95 delovnih mest, potem ko se Lekova lokacija preoblikuje v globalni operativni center z manj delovnimi mesti kot v proizvodnji (trenutno je na Prevaljah prek 300 zaposlenih, po marčevskih pojasnjevanjih pa so našli rešitev za 77 zaposlenih znotraj Novartisa, konkretno za operativni center končnega števila ob nadaljnjem oblikovanju centra sicer še niso podali), pa je vseeno prisotnih kar nekaj dvomov, kakšna konkretno bodo ponujena delovna mesta v proizvodnji in kakšne plače v primerjavi s sedanjimi lahko pričakujejo. Delavcem so v sindikatu sicer izpostavili pričakovanja, ki jih bodo zagovarjali v nadaljnjih dogovarjanjih, da nihče ne bo primoran sprejeti službe, ampak bo imel možnosti izbire. Hkrati pričakujejo, da bo natančno znano tudi, kakšne so posledice ene ali druge odločitve. Na vsa uradna izhodišča in pojasnila, vključno s kriteriji, ki naj bi veljali, tako za zdaj še čakajo.

Zakaj nadzor nadzornikov in zaposlenih?

Direktor TAB Mežica Bogomir Auprih sicer za zdaj poleg tega, da o nakupu hale (še) ne daje pojasnil medijem, že od začetka aprila ni odgovoril na naše vprašanje, zakaj je bil po naših informacijah in objavi članka v Večeru odrejen nadzor računalnikov in službenih telefonov dela zaposlenih in predstavnikov zaposlenih v nadzornem svetu, in s tem tudi ne, na osnovi katerih pooblastil in kako so sploh opravili tak nadzor ter kako nameravajo ob korporativnih pristojnostih hkrati zaščititi komunikacijsko zasebnost. Neuradno naj bi bil namreč izrazil dvom o zaupanju zaradi potencialnega razkrivanja poslovnih skrivnosti po obravnavi ustanovitve TAB - Haidi JV na seji nadzornega sveta, ki ga je s tem projektom tudi seznanil. Sicer naj bi medtem "zaseženo" opremo "obravnavanim" že vrnili - kakšni konkretno so izsledki teh ugotavljanj, ni znano oziroma je za javnost nepojasnjeno.

V Večeru smo sicer objavili neuradno, a preverjeno in zanesljivo informacijo, da namerava TAB ustanoviti podjetje TAB Haidi JV, ki bo v 74-odsotni lasti TAB in v 26-odstotni lasti kitajskega partnerja (oziroma hčerinske družbe Haidi Energy Co iz Hongkonga), ki bo izdelovalo litij-ionske baterije. Prostore za novo družbo torej TAB zagotavlja na Prevaljah (neuradno je bila načrtovana kupnina za halo okoli pet milijonov evrov, a ta ni nujno končna izpogajana), načrt zagona proizvodnje pa je leto 2022 ob postopnem zaposlovanju do 300 delavcev do leta 2026. Sicer pa mora po dogovoru zagotoviti tudi finančne vire, vključno s pridobitvijo državnih subvencij. Prav te je v sporočilu za medije omenil, primerjalno tudi v luči boljših opcij, ki naj bi jih ponujala Makedonija, prav tako ena od opcij za vzpostavitev proizvodnje litij-ionskih baterij. Tako je Auprih v tem sporočilu ugotavljal, da Slovenija "ni najbolj stabilno, še manj prijazno gospodarsko okolje", kar čutijo na mnogih področjih, pri čemer je naštel pridobivanje dovoljenj, preskrbo z električno energijo, neustrezno infrastrukturo, nerazumno obdavčitev dela, nenehno spreminjanje predpisov - vse v smeri poslabšanja pogojev poslovanja. "Država Makedonija nam ponuja celo 50 odstotkov nepovratnih sredstev, samo da 'prinesemo' kvalitetna delovna mesta, dolgoročni razvoj in najmodernejšo razpoložljivo tehnologijo, kar litij-ionska baterija gotovo je," je še takrat zapisal Auprih.