Tomaž Ranc
Kot smo poročali, so demografski kazalci v Sloveniji neugodni in Koroška ni nobena izjema, saj jo poleg staranja pesti še katastrofalna infrastrukturna zapostavljenost. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) je Koroška v zadnjih 20 letih izgubila toliko prebivalcev, da se ob nespremenjenih pogojih lahko število prebivalcev v nekaj letih spusti pod "magično" mejo 70.000.
Infrastruktura ni dovolj
Razmer se zaveda tudi predsednik gospodarske zbornice, sicer Korošec iz Podgorja, Boštjan Gorjup, ki je na gospodarskem forumu na Kopah kot enega od izzivov omenil prav demografsko sliko regije: "Poleg infrastrukture mora biti fokus ustvarjanje novih delovnih mest. Fokus našega gospodarskega foruma je zbližati ideje, konkretne projekte, s katerimi bi do leta 2025 ustvarili 2000 novih kakovostnih delovnih mest. To bo katalog, ki ga bodo pred seboj imeli župani, minister, bankirji, predstavniki drugih institucij, ki vsi skupaj lahko pomagamo k realizaciji. Glavno sporočilo pa je: biti moramo še bolj povezani, manj razmišljati samo vsak o svojem podjetju, kajti prihodnost bodo znali izkoristiti tisti, ki se bodo povezovali, podpirali in na tak način tudi kaj realizirali."
Na Koroškem je delovno aktivnih okoli 25.000 ljudi, ampak "nimajo možnosti ustvarjati tukaj. To je tudi razlog, da imamo poleg 2400 brezposelnih čez 5000 delovnih migrantov v druge regije Slovenije in 2500 ljudi, ki so v službi v sosednji Avstriji. Le nova, kakovostna delovna mesta bodo omogočila, da se prebivalstvo v naslednjih letih ne bo zmanjševalo," je še prepričan Gorjup. Koroška industrija - zlasti TAB Mežica, pa tudi ravenska industrija - zato manko delavcev išče v tujini, kar vpliva na delež tujcev v občinah. V Mežiški dolini je ta odstotek 7,6, kar je več od povprečja v državi, ki je 6,1 odstotka, blizu državnemu povprečju sta tudi občini Ravne na Koroškem (5,9) in Prevalje (5,8 odstotka). (Vir: SURS, 1. 7. 2018)
Bolje plačano delo
Med prvimi poklicanimi, da kaj konkretnega naredi, je Regionalna razvojna agencija. Kaj je nujno narediti, da bi ljudi zadržali v regiji, smo vprašali direktorico Karmen Sonjak. "V prvi vrsti službe, saj vsi delamo za denar, da so delovna mesta primerno plačana in da so na razpolago tistim, ki niso le iz tehničnih smeri, ker največ odliva imamo pri družboslovcih in pri visoko izobraženem strokovnem kadru. Vidimo tudi primanjkljaj pri stanovanjih, ker ni nič na razpolago. Tisti, ki želijo ostati, si zato naredijo stanovanja v hišah staršev ali dogradijo prizidke. Dobre službe, dostopnost območja in bivalno okolje so tisto, ki potegne ljudi nazaj. V gledališče, kino se že še pelješ," meni.
Na Koroškem je 2400 brezposelnih, kar je približno enako število, kot se jih vozi na delo v Avstrijo.
Industrijska podjetja uvažajo delavce, saj domačih s plačami ne pritegnejo.
2000 kvalitetnih delovnih mest do leta 2025 je smela ideja vrha koroškega gospodarstva.
Vedeti, kaj hočemo
O izzivih demografije so v torek govorili tudi na posvetu pri predsedniku republike Borutu Pahorju. Janez Malačič z ekonomske fakultete je menil, da moderne družbe nimajo dobrega odgovora, kako nadomestiti premajhno število rojstev, in da je priseljevanje ena od rešitev. Vršilka dolžnosti direktorja Urada RS za makroekonomske analize in razvoj Marijana Bednaš je dejala, da bo leta 2030 starejših od 65 let že četrtina prebivalstva, in pritrdila podjetjem, ki poročajo o pomanjkanju delovne sile. Marina Lukšič - Hacin z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije pri SAZU pa, da se mora sistem najprej odločiti, ali priseljence sploh hočemo. Drugo vprašanje pa po njenih besedah je, ali oni hočejo k nam. Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Ksenija Klampfer je dejala, da so pripravili izhodišča za pokojninske spremembe in spremembe delovne zakonodaje. Delovno aktivnih v starostni skupini od 60 do 64 let je v EU manj od Slovenije le še v Grčiji, je povedala. Sprejeti je treba tudi ukrepe za vseživljenjsko izobraževanje in konkurenčnost na trgu dela. (sta)
Oblikovati državne politike
Predsednik Pahor je izpostavil dolžnost odgovornih za oblikovanje politike na državni ravni, saj da imamo težave z obnavljanjem prebivalstva. Predsednik SDS Janez Janša je dejal, da je demografija zelo pomembna: "Lahko delaš vse prav, pa če ni prebivalcev, je vse zaman." Predsednik SNS Zmago Jelinčič Plemeniti je posvaril pred nepremišljeno migracijsko politiko. Ljudmila Novak iz NSi je pozvala k ustreznejšemu odnosu družbe do življenja, Franc Jurša iz Desusa k ustreznim pogojem za življenje starejših, predsednik odbora DZ za delo Vojko Starović iz SAB, Mojca Žnidarič iz SMC in Miha Kordiš iz Levice pa k vzpostavitvi pogojev, da se bodo mladi sploh lahko osamosvojili. (sta)
