Projekt Pohorka se je začel izvajati lani in pravzaprav nadaljuje ter nadgrajuje aktivnosti in dobre prakse že izvedenih projektov iz preteklosti. Regionalna razvojna agencija (RRA) Koroška bo s pomočjo projektnih partnerjev z aktivnostmi izboljšala stanje kvalifikacijskih habitatnih tipov in živalskih vrst. Pohorje, ki je prepoznano kot naravovarstveno pomembno območje na državni in evropski ravni ter med drugim spada v vseevropsko omrežje Natura 2000, je po besedah Tea Hrvoja Oršaniča, direktorja Zavoda RS za varstvo narave, izjemno specifično. Tako po svoji biološki in geološki sestavi kot po floristiki. "Pohorje je prepoznano kot gozdnato, turistično in naravovarstveno območje. Vse te tri prepoznave imajo svoje gnezdo, mi pa jih moramo združiti v celoto. Že ptički na vejah čivkajo, da je naravovarstvo edina prava pot v prihodnost, pri čemer moramo biti spoštljivi do vseh entitet, ki živijo na Pohorju," je dejal Oršanič, ki ključ do uspeha vidi v sodelovanju. "Prisluhniti moramo vsem. Gozdarjem, biologom, geografom, ekonomistom, gradbenikom, arhitektom in še komu. Z biotsko raznolikostjo je vsak dan slabše, življenjski prostori se krčijo, zato so projekti, kot je Pohorka, še kako dobrodošli in nujni," je prepričan.
Začnejo jeseni
Po eni strani gre za vzpostavitev omejevalne infrastrukture, po drugi pa veliko vlogo pripisujejo ozaveščanju. "Želimo poudariti bonitete Pohorja, obiskovalce pa na pravilen način usmeriti. Da ne nastanejo poškodbe na občutljivih terenih in habitatnih tipih. Jeseni načrtujemo, da bomo začeli aktivnosti, pri čemer upamo in verjamemo, da bomo dobro sodelovali z vsemi nosilci," pravi Davorin Rogina iz slovenjgraške območne enote zavoda za gozdove, ki kot zelo pomembno aktivnost označi zagotavljanje mirnih con. "Na Pohorju je območje divjega petelina, to moramo spoštovati. Za vsako živalsko vrsto je še posebno kritičen čas, ko se razmnožuje. Takrat potrebuje popoln mir, zato moramo obiskovalce usmeriti in poskrbeti, da so nemoteči."
Mačehovski odnos do narave
Območje Pohorja najbolj ogrožajo vozniki motornih koles in štirikolesnikov. Po besedah Oršaniča je teh vedno več, med najbolj izpostavljenimi območji v Sloveniji je prav Pohorje. "Po eni strani si želimo urejeno družbo, po drugi strani pa imamo del populacije, ki se izživlja, kjer se ne bi smela. Gume štirikolesnikov in motorjev delajo veliko škodo," pravi. To področje je v Sloveniji precej slabo urejeno, pri čemer Oršanič upa, da bodo kmalu, dogovarjanja že potekajo, tudi na organizacijskem in zakonodajnem področju nastale spremembe. Da imajo veliko težav z (ne)kulturnimi vozniki, je potrdil tudi mislinjski župan Bojan Borovnik, ki ne razume, zakaj se nekateri do narave obnašajo tako mačehovsko. "Veliko zapornic smo v sodelovanju z zavodom za gozdove že postavili, a so bile v dveh tednih uničene. Čaka nas še veliko dela, lastnikom motornih vozil, tukaj imam v mislih tudi sani, pa bomo morali urediti prostor, kjer bodo lahko porabljali svoje viške energije in s tem ne bodo delali škode."
Med konkretne naloge projekta Pohorka, ki bo trajal do junija 2023, spadajo odstranjevanje zarasti, vzgoja redkih in ogroženih cvetnic, značilnih za Pohorje, pridobitev semenske zasnove s posebnim strojem, nekaj ukrepov bodo izvedli za zaščito barij in za obnovo ter ohranitev življenjskega prostora živali. Poleg že omenjenega divjega petelina sem spadajo tudi alpski kozliček, veliki pupek, hribski urh in vejicati netopir. Predvideno je tudi pilotno izvajanje neposrednega nadzora v naravi. Sanirali bodo nekatere odseke planinskih poti, dopolnili in nadgradili bodo vsebine ob poteh in na centrih za obiskovalce na Rogli, Kopah in Treh kraljih.
Nadzor, kaj se na Pohorju počne
Da je Pohorka nadgradnja ukrepov, ki so že bili razviti, je prepričan Peter Zajc iz RRA Koroška. Po njegovem je projekt tudi nekakšna priprava na ustanovitev regijskega parka Pohorje. Aktivnosti za razglasitev so namreč že zelo daleč. "Ta park bo eden od ključnih nosilcev, saj bo v prostoru dolgoročno prisoten. Zdaj smo preveč odvisni od pridobivanja raznih finančnih sredstev za izvajanje projektov," je povedal Zajc in poudaril, da je človek sestavni del narave, kar pomeni, da s tem, ko varujemo naravo, varujemo tudi sebe. Pobudo za ustanovitev regijskega parka Pohorje je sicer podalo šest občin. Zavod za varstvo narave je pripravil strokovni predlog za varovanje območja, ki zajema pohorske planje in barja ter gozdove okoli njih. Ministrstvo je pripravilo osnutek uredbe, ki je zdaj v usklajevanju z občinami, nato je predvidena tudi širša predstavitev javnosti. Območje obsega 5 tisoč hektarjev površja Pohorja, po besedah Simone Kaligarič, vodje mariborske enote zavoda za gozdove, pa na tem območju ni nobene infrastrukture in zazidljivih zemljišč. "V območje smo umestili samo tiste dele, ki so naravovarstveno pomembni. Lastniki gozdov in upravljavci travišč zaradi tega ne bodo dodatno omejeni, glavna pridobitev pa je nadzor nad tem, kar se na Pohorju počne," je dejala Kaligaričeva.
Mačehovski odnos do narave
Območje Pohorja najbolj ogrožajo vozniki motornih koles in štirikolesnikov. Po besedah Oršaniča je teh vedno več, med najbolj izpostavljenimi območji v Sloveniji je prav Pohorje. "Po eni strani si želimo urejeno družbo, po drugi strani pa imamo del populacije, ki se izživlja, kjer se ne bi smela. Gume štirikolesnikov in motorjev delajo veliko škodo," pravi. To področje je v Sloveniji precej slabo urejeno, pri čemer Oršanič upa, da bodo kmalu, dogovarjanja že potekajo, tudi na organizacijskem in zakonodajnem področju nastale spremembe. Da imajo veliko težav z (ne)kulturnimi vozniki, je potrdil tudi mislinjski župan Bojan Borovnik, ki ne razume, zakaj se nekateri do narave obnašajo tako mačehovsko. "Veliko zapornic smo v sodelovanju z zavodom za gozdove že postavili, a so bile v dveh tednih uničene. Čaka nas še veliko dela, lastnikom motornih vozil, tukaj imam v mislih tudi sani, pa bomo morali urediti prostor, kjer bodo lahko porabljali svoje viške energije in s tem ne bodo delali škode."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
