Urška Polanc
Veliko sokrajanov je priskočilo na pomoč družini Škufca s Prevalj, potem ko jim je poplava v avgustu odnesla več kot 40-letno obrtniško tradicijo, tudi z nedavno dobrodelno gesto na Poljani pa so jim sporočili, da na njihovo stisko niso pozabili. Na dveh dogodkih, tradicionalnem bolšjem sejmu in Gobračijadi, so namreč zanje zbirali prostovoljne prispevke. V imenu Turističnega društva (TD) Poljana so Marija Štaher, Jana Sidar in Štefka Mlinar s pomočjo zvestih donatorjev, kot je kmetija Kavh, že sedemnajsto leto zapored priredile bolšjak na Poljani. Vsa leta je sicer svetnik Rafael Škufca sodeloval pri dobrodelnosti na Poljani, letos pa se je znašel na drugi strani. "Škufca je bil eden najbolj prizadetih, ker je prizadeta tudi njegova dejavnost, ko se ne moreš več preživljati in imaš občutek, da si nekomu v breme. Vsa ta leta je bil Rafi skupaj z Maričko gonilna sila za to zgodbo in te donacije, nikoli pa si nismo mislili, da bo prišel čas, ko bo on na tisti strani, ki najbolj potrebuje pomoč," je ob predaji izkupička izpostavil župan Prevalj Matic Tasič. Od 22. do 24. septembra je potekal dobrodelni bolšji sejem, 7. oktobra pa gobračijada, na kateri je jedi iz gob kuhalo osem ekip, TD Poljana pa so se letos pridružili še prijatelji iz Dravograda. Izkupiček na obeh prireditvah je bil letos rekorden (3170 evrov), odziv je bil zelo lep, ugotavlja Marija Štaher. Enako vsoto je zbranemu denarju dodala še občina Prevalje, tako da so družini izročili 6340 evrov. "Poplava jim je kompletno uničila vse, od česar so si služili denar, zaposlena je bila cela družina, zdaj pa nihče nima prihodka. Sama vem, kako je, če imaš s. p. Če padeš, se moraš sam pobirati, država skorajda ne pomaga kaj, žal," je dejala Štaherjeva.
Prej je Škufca stalno sodeloval na Poljani in pomagal drugim, zdaj sam potrebuje pomoč in jo tudi prejema
Dela je še za štiri mesece
"Smo družinsko podjetje, stalno smo zaposlovali in bili dobri davkoplačevalci. V tem času smo imeli že dve poplavi, a takšne, kot je bila zdaj, ko nam je praktično uničilo vse, še nismo imeli. Zabilo je Leški most, reka pa je šla skozi našo gostilno, to nam je uničilo popolnoma vse. Pri nas je bilo do tri metre vode, da ne govorimo o mulju. Srce se mi para, kako dobri so nekateri ljudje, Prevaljčani, pomagala sta tudi Karitas, Rdeči križ, ogromno pa je (bilo) prostovoljcev, ki so mi delali in čistili dva meseca," je povedal Škufca. Da si ne zna predstavljati, kako bi sicer premagal svoj obup in nadaljeval, dodaja, hvaležen, da živi v tako dobrodelnem kraju. Država mu v tem času namreč še nič ni pomagala.
"Tudi sam sem stoodstotni invalid, a zaradi svojih otrok in družine bomo to nadaljevali, četudi je tako počasen postopek. Dela je še za štiri mesece in mi praktično nimamo nobenega prihodka, še pred tem sta bili težavi korona in delo na cesti, oboje nam je v štirih letih odneslo velik del prihodka. Če bi se nam to zgodilo pred desetimi leti, verjetno ne bi bilo takšnega problema, kot je zdaj, ko praktično živimo brez prihodkov. Imamo samo pokojnino očeta in mame." V 80. letih je njegova mama pričela zgodbo gostilne, zdaj pa je v njej delala že tretja generacija. "Po 40 letih sem moral dati svoje otroke in ženo, ki ima 32 let delovne dobe, na borzo dela, nisem si mogel privoščiti, da bi bili na čakanju, saj imam zaprto in nobenega prihodka, 20 odstotkov pa bi moral za to pridodati sam," je povedal.
Škode za pol milijona
Da je vlada že hitro odreagirala, sploh glede na postopke, ki so dolgotrajni, a za ljudi je to še vedno prepočasi, razmišlja župan Prevalj in še dodaja, da so bile "zelo škrte" tudi zavarovalnice. "Saj ne upaš kaj narediti prej, pri meni je škode z opremo in vsem, od inštalacij in kar delamo zdaj, od 450 do 500 tisoč evrov. Pol milijona potamalem! Nisem tudi več rosno mlad, da se bom zakreditiral v takšnih časih. Ni pa tudi krivda nikogar, da je bilo, kot je bilo. To je bila res katastrofa. Bi bilo pa zdaj ceneje novo hišo delati kot tako, kot mi delamo. Zavarovano smo imeli čisto vse, a tam so potem alineje, koliko je na poplavo, požar, dobili smo 14 tisoč evrov in niti centa več," razlaga Škufca.
S prostovoljci iz domačega kraja in kolegi iz Novega mesta, obrtne zbornice, katere člani so že 45 let, zdaj picerijo obnavljajo. Za slednjo so bili ravno pred nekaj meseci nagrajeni: "Dobili smo nagrado za tretjo najboljšo picerijo v Sloveniji, po treh mesecih pa ti nese celo gostilno."
