Jasmina Detela
V skladu z zakonom o sistemu plač v javnem sektorju in uredbo o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela so javni uslužbenci lahko upravičeni do izplačila delovne uspešnosti. Po javno dostopnih podatkih, ki jih je pridobil nadzorni odbor (NO) Občine Mislinja, je ta zaposlenim za izplačila delovne uspešnosti v lanskem letu namenila skoraj 20 tisoč evrov bruto, kar je največ med 12 koroškimi občinami. Omenjena občina je po njihovih podatkih izstopala tudi po nadurnem delu, višini povprečne plače in regresu na zaposlenega. Na občini pojasnjujejo, da NO pri plačah in regresu ni upošteval, da so v skupni znesek vključeni tudi zaslužki zaposlenih preko javnih del.
Nagrada le bolj uspešnim
NO občine je že leta 2015 opravil nadzor nad izplačilom plač in župana Bojana Borovnika opozoril na domnevne nepravilnosti pri izplačilu sredstev za povečan obseg dela, letos pa so ga opravili znova, saj so želeli preveriti, ali so njihova priporočila upoštevali. Ugotavljajo, da se ustaljena praksa nadaljuje. "Nadzorniki menimo, da je treba delavce nagraditi, če so bolj uspešni ali če naredijo več, a nezasedenost delovnih mest ne more biti podlaga za izplačilo delovne uspešnosti vsem zaposlenim," pravi predsednik NO Dušan Oder.
V občinski upravi je zaposlenih osem ljudi, sistematizirana pa so še tri delovna mesta, ki niso zasedena. Po ugotovitvah NO so zaposleni vsak mesec prejemali sredstva za povečan obseg dela v najvišji možni meri, to za lani znese 19.210 evrov bruto. Župan odgovarja, da so bile plače in dodatki javnih uslužbencev izplačani v skladu z zakonom in uredbo. Za plače sedmih zaposlenih z regresom, potnimi stroški, prehrano, sredstvi za delovno uspešnost in nadure so lani porabili 183 tisoč evrov, za plačo župana z dodatki pa 40.800 evrov, oboje bruto.
Delovno uspešnost na občinah ponavadi izplačujejo le nekaterim, ne vsem zaposlenim
Podvelka in Ribnica brez doplačil
V občini Dravograd, kjer se s skupnim zneskom 10.928 evrov bruto uvrščajo na drugo mesto, pojasnjujejo, da so povečan obseg izplačali 12 javnim uslužbencem, med drugim zaradi vodenja projekta vodooskrbe Drava, priprave projektov za novo perspektivo, pogodb za ureditev lastništva cest ... Sledi ravenska občina z 32 zaposlenimi. Izplačila je lani prejelo 17 zaposlenih. Kot razlog župan Tomaž Rožen navaja začasne večje obremenitve. V občini Črna na Koroškem je bilo lani zaposlenih 16 ljudi. "Delovno uspešnost smo izplačevali zaradi povečanega obsega dela dvema zaposlenima, ki poleg svojega rednega dela opravljata tudi šolske prevoze, dva meseca višji svetovalki in še eni uslužbenki zaradi bolniških odsotnosti. Nadurno delo pa smo izplačevali zaradi zimske službe, naravnih nesreč in vrste prireditev, ki jih izvajamo izven delovnega časa," pojasnjuje županja Romana Lesjak.
V slovenjgraški mestni občini so delovno uspešnost izplačali 15 zaposlenim, razlogi so bili različni: zaradi priprave projektov, zaključnega računa in proračuna občine, povečanega števila pritožb zaradi nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča ... Nadurno delo pa je bilo izplačano trem zaposlenim, potrebno je bilo zaradi prisotnosti na občinskih prireditvah, pri pripravi proračuna, rebalansa in zaključnega računa.
Dodatka za delovno uspešnost lani nista izplačali dve koroški občini, Podvelka in Ribnica na Pohorju. V slednji tudi ne izplačujejo nadurnega dela. Župan Srečko Geč občinsko upravo ocenjuje kot zelo učinkovito. V njej so zaposleni štirje delavci. "Delajo vse, je pa obseg dela manjši kot v velikih občinah. A kljub temu morajo imeti ogromno znanja. Zato jih maksimalno dobro ocenim, kar se pozna pri številu dni dopusta in napredovanjih. Nadurnega dela in izplačil delovne uspešnosti pa se izogibam," pojasnjuje Geč. V skupnem znesku so koroške občine za delovno uspešnost zaradi povečanega obsega dela lani porabile 67.200 evrov bruto, za nadurno delo pa 22.598.
