Petra Lesjak Tušek
Projekt čiščenja s težkimi kovinami onesnažene zemlje v demonstracijskem obratu v Dobji vasi, podprt z evropskimi viri v okviru programa Life, je uradno zaključen. Uradni iztek sicer ne pomeni, da je tudi v celoti končano čiščenje onesnažene zemlje v obratu. Ta je sprožil precej negotovosti in dvomov v lokalni, ne le v laični, ampak tudi v strokovni javnosti, ter zlasti pri prebivalcih Dobje vasi. Objekt v Dobji vasi nameravajo v prihodnje še uporabljati za demonstracijo tehnologije zainteresiranim domačim in tujim uporabnikom, za testiranja kot tudi za čiščenje manjših količin zemlje za potrebe lokalnega okolja. V okviru projekta so v bližini objekta postavili demonstracijski vrt, na katerem so tudi javno na ogled vrtnine, ki so jih gojili načrtno na očiščenih tleh, da bi ponazorili učinke čiščenja. Hkrati na tem vrtu še naprej potekajo raziskave za primerjave kakovosti onesnaženih in očiščenih tal. Kljub vsem zatrjevanjem o inovativnosti in kakovosti tehnologije čiščenja so bile v preteklosti dolgo prisotne številne polemike prav zaradi potencialnih negativnih vplivov na okolje zaradi uporabe spojine EDTA pri čiščenju oziroma izpiranju zemlje.
Pri tem je dr. Domen Leštan, ki je vodil razvoj tehnologije, na pomisleke stalno odgovarjal, da so količine te spojine zanemarljive in okolju docela neškodljive. Po prvotnih kritikah so razlage glede vplivov na okolje deloma sprejeli tudi v četrtni skupnosti Dobja vas, čeprav predsednica te četrtne skupnosti Nevenka Šimenc ostaja kritična, še zlasti do pomanjkljivega informiranja prebivalcev tako s strani izvajalcev kot ravenske občine glede vseh postopkov, ker so morali večino informacij pridobiti iz medijev. "Nismo proti napredku, nismo pa bili dovolj dobro obveščeni o poteku vsega, tako na primer tudi zdaj o zaključku projekta ne," pravi Šimenčeva.
V četrtni skupnosti Dobja vas kritični do slabega informiranja
Država bi se lahko lotila čiščenja zemlje
Dr. Neža Finžgar, direktorica ljubljanskega podjetja Envit, ki je bil poleg Arhela ključni akter pri projektu, ob zaključku znova izpostavlja tudi vidik, da se država v okviru okoljske sanacije zgornje Mežiške doline praktično še ni lotila sanacije onesnažene zemlje, ki v dolini ostaja stalni vir onesnaženja. Ker vsakoletne meritve vsebnosti svinca v krvi otrok še naprej kažejo prekoračitve, so nadaljnje aktivnosti sanacije potrebne, poudarja. Kot priložnost za nadaljnje ukrepanje zdaj ponuja tudi njihovo pridobitev. "Zdaj, ko primerna tehnologija obstaja, se bo država lahko lotila tudi sanacije onesnažene zemljine," dodaja Finžgarjeva. Uradnega odziva ministrstva za okolje in prostor na to pobudo še nimajo. So se pa ideje po vključitvi čiščenja zemlje s to inovativno tehnologijo v preteklosti že pojavljale, a niso prodrle v sanacijski program, ki se v občinah Črna in Mežica še nadaljuje. Neuradno je bila pod vprašajem tudi visoka cena čiščenja, zlasti v razmerju do velike količine onesnažene zemlje, ki je sicer javno niso razkrivali. Sprva so v okviru projekta za lokalne potrebe zemljo vzorčili in čistili brezplačno.
Zanimanje iz tujine, nadgradnja tehnologije
Kot poudarja Finžgarjeva, je testiranje tehnologije, ki je plod domačega znanja in je zaščitena s tremi patenti (v EU, Veliki Britaniji, ZDA, Kanadi in na Kitajskem), v demonstracijskem obratu potrdilo, da je čiščenje zemljin izvedljivo tudi v večjem obsegu. Tla so po čiščenju primerna za varno pridelavo zelenjave in ostanejo rodovitna, sam postopek pa nima negativih vplivov na okolje, poudarjajo izvajalci. "Inovativna tehnologija nadomešča do zdaj uporabljeno, a s trajnostnega vidika nesprejemljivo prakso izkopa in deponiranja onesnaženih tal na odlagališča odpadkov," dodaja Finžgarjeva. Kot pravi, se za tehnologijo še naprej zanimajo predvsem v tujini. Se pa ekipa projekta, ki je pridobila še financiranje iz programa Horizon 2020, že loteva tudi nadgradnje znova povsem izvirne tehnologije. Ta bo po napovedi omogočala sočasno odstranjevanje več onesnažil.
