Eskimski obrati domačih kajakašev na Dravi

Kot reko, ki nikoli ni enaka, vedno kaj prinaša in odnaša, vseskozi živi, Radeljčan Jani Bezjak opisuje Dravo, ob kateri in na kateri skrbi za živahno dogajanje vedno več domačinov, predvsem s športnim udejstvovanjem. Bezjak, učitelj morskega kajaka, je že preveslal Jadran - od Črne gore do Pirana. A vse se je že leta 1994 začelo na Dravi, ki jo ima(mo) pred nosom, pravi. "Drava je tu, vsem nam je kaj dala. Je dosti bolj živa kot morje," poudarja.

Morsko kajakaštvo postaja v Sloveniji vse bolj popularen šport. "V naših koncih je nekje do 15 kajakašev, na slovenski ravni Korošci prednjačimo v tem športu. Predlani, ko sem delal izpit za učitelja, smo ugotovili, da je na Koroškem največ zanesenjakov, tudi teh, ki smo preveslali Jadran. Tu so tudi začeli delati prve lesene kajake," je povedal.

Na Dravi 24 ur

Pred približno desetimi leti so tu postavili čolnarno, a v pravi meri je zaživela nedavno, odkar jo uporabljajo člani domačega plezalnega kluba Martinček. Izhodišče mnogih je tako plezanje, precej se jih ukvarja z obema športoma - tudi Bezjak, a gorskega reševalca in plezalca je naposled zasvojil kajak. "David Leitinger nas je prepeljal v veslanje in na Dravo, imel je kanu. Najprej smo veslali v kanujih, potem sem zasledil kajake. V kanuju morata po navadi biti dva, spredaj in zadaj, v kajaku pa si lahko sam. Je lažji, lahko ga daš na avto. Enako je pri plezanju - ko sem plezal, sem vedno potreboval koga, da me je varoval. Pri kajaku ga ne, vseeno pa je iz varnostnih razlogov bolje veslati najmanj v paru, sploh na morju," je razložil. Kljub samostojnosti, individualnosti pa ta šport prinaša (z)druženja, tudi na domači reki. Predlani, ko zaradi koronskih omejitev veslanje drugod ni prišlo v poštev - sicer se je Bezjak pred božičem na zimsko veslanje odpravljal na Krk -, si je umislil 24-urno veslanje na Dravi.

"Nekaj sem moral delati, da pa ne bi bil čisto brez, sem si rekel, da bom 24 ur veslal. Nekateri so se mi pridružili. Projekt je tak, da to pač počneš tudi ponoči. Da pa si sam na vodi, ni dobro tudi zaradi varnosti. Z oporno točko na splavu Kalina, kjer smo se lahko pogreli, je pomagal Domen Knez. Kak krog pa je bil z mano tudi kakšen somišljenik," je povedal Bezjak, ki je na Dravi krožil od Reša do "otoka ljubavi", kot ga imenujejo domačini, in tako v 24 urah preveslal 105 kilometrov. Tudi decembra lani je to v bolj mili verziji ponovil - da so lahko preizkusili tudi drugi. "Na vodi nas je bilo 23, nekaj v kajakih, v kanujih, tudi na supih. Pridružil se je tudi Leitinger s katamaranom. Vseh dvanajst ur sva ostala samo jaz in domačin, ki me je spremljal že leto prej, a letos je z mano vztrajal do konca. Drugi so naredili nekaj krogov, toliko, da so bili zraven. Veslačev je vedno več, tudi zdaj so bili iz cele Slovenije, iz Ljubljane, s Ptuja. Pridružil se nam je tudi Miha Pribošič, ki je letos veslal iz Grčije v Piran," je povedal. Izzive na Dravi pa so si zadali že pred desetletjem, Bezjak in tudi nekateri drugi domačini so preveslali Dravo od izvira do izliva. Veseli jih, da jim v vodnem parku Radlje omogočajo delavnice reševanja v morskem kajaku.

Za zabavo na glavo

"Veslali smo že na Švedskem in po Jadranu, nato pa me je pritegnila ta inuitska, grenlandska, eskimska verzija, pri kateri so aktualni obrati, rolanje v kajaku. Eskimi so se morali s kajaki obrniti, da so ob lovu preživeli - če si enkrat izplaval, bil moker, si umrl. Mi danes to delamo za zabavo. Rolanje, ki ga izvajamo, ker nam je fajn, so imeli oni za preživetje. Razvili so tudi razne eskimske obrate. Z veslom, brez njega in podobno. Odvisno, kako so se znašli, ko so lovili tjulnja, kita ... Če mu je kit odtrgal veslo, je potem to naredil z nožem. Zdaj imamo norsak - v roki imaš ta leseni del in z njim narediš obrat. Danes imajo na Grenlandiji tekmovanje, tekmovalno disciplino v eskimskih obratih," je povedal Bezjak, ki ga je grenlandski stil kajakaštva posebno pritegnil.

V Sloveniji še ni koga, ki bi obvladal vse te obrate, na tekmovanje pa brez tega znanja, ki ga želi pridobiti tudi sam (trenutno se jih uči), ne moreš pristopiti, je razložil. Pred leti sta z domačinom Domnom Knezom lesene kajake, po starem principu, kot so jih včasih delali Eskimi oziroma Inuiti, začela izdelovati tudi sama. "Domen je imel prostor in dosti znanja o lesu, jaz sem imel knjigo in idejo, malo sva si pomagala. Ti kajaki so prirejeni po meri človeka. Da ti ustrezajo kot čevlji, kot pancerji smučarju, ti mora biti tudi kajak prav. Da ni prevelik, ker v njem 'plešeš', pa tudi ne premajhen. Na koncu nama je uspelo, vsak si je naredil svoj kajak, a zdaj že delava izboljšave."

"Ker čevelj malo žuli," je pripomnil Knez. "Sam sem si ga naredil preveč na tesno, za poletno veslanje je to okej, za zimsko, ko si malo bolj oblečen, pa ne. Izdelal si bom še enega, bolj primernega za rolanje, eskimske obrate, da se lahko s kajakom tudi obračam v vodi. Ta je malo preširok in previsok. Kajaki so vedno narejeni po meri, razen pri teh novih, ko je možna nastavljivost nog in sedeža. Pri tem, ko je vse leseno, nimaš kaj prestavljati. Za zdaj je to za najino veselje, čez čas, ko bova imela podlago, pa bi lahko naredila kakšnega po naročilu," je povedal Bezjak, ki ocenjuje, da takšnih kajakov, narejenih po grenlandskem načinu, v Sloveniji za uporabo (še) ne izdeluje nihče.