Gasilec je pogumen in srčen človek, menijo v Koroškem gasilskem zavodu

Biti gasilec ni le služba, je način življenja. To pomeni, da si srčen in rad pomagaš sočloveku, si pogumen in greš tja, od koder vsi drugi bežijo. "To je tisto, ko pravijo, da smo gasilci malo čudni. Vsi gredo proč, mi pa rinemo zraven. To je nekaj v nas, da gremo pomagat," pove Dejan Salčnik, od lanskega junija direktor Koroškega gasilskega zavoda (KGZ), kjer je zaposlenih 17 poklicnih gasilcev, ki so v preteklem letu opravili 508 intervencij. To je kar dobrih 110 več kot leto poprej.

V službi noč in dan

Pripravljenost se pri njih izvaja 24 ur na dan, vse dni v letu. Delajo v tako imenovanem ruskem turnusu. Njihov urnik ne izbira med vikendi, prazniki in počitnicami. V službi so po ves dan ali vso noč. Po dvanajst ur na termin. V izmeni so štirje, ko jo zaključijo, gredo domov, a tudi zaradi majhnosti zavoda sta dva naslednjih dvanajst ur dežurna oziroma v pripravljenosti na domu. Potem pa spet prideta v službo.

"Dežurnega se vpokliče, če se kaj zgodi in gre cela ekipa na teren. Ima 15 minut časa, da pride nazaj v enoto in je pripravljen za izvoz. Kolikokrat se to zgodi v praksi, je odvisno od intervencij. Včasih se pripelješ domov, pa moraš nazaj, drugič dlje časa ni nič. To je velika obveza, večkrat je tudi stresno, a takšno je naše delo," razlaga direktor, ki je bil pred tem šest let poklicni gasilec, še vedno pa kdaj vskoči, če nastane kadrovska stiska. Te so v manjših enotah, kot je tudi ravenski zavod, pogostejše.

"Kadrovske probleme imamo zlasti v času dopustov, sploh če se vmes zgodi še kakšna bolniška ali izobraževanje. Takrat so izmene okrnjene, a najmanj trije morajo biti vedno prisotni. Potrebovali bi vsaj še dva poklicna gasilca, da bi vse normalno potekalo. Tudi zato, ker se bo s sprejetjem novele zakona o gasilstvu število dni dopusta za naše zaposlene najverjetneje nekoliko povečalo in posledično se bodo težave še zaostrile," razmišlja direktor. V njihovem zavodu ima gasilec v povprečju 28 dni dopusta, odvisno od delovne dobe, števila otrok ...

Zaznavajo pa večanje števila intervencij na terenu, lani so jih opravili 508, leto poprej 381, v letu 2019 420. Razlogov še niso preučili, jih je pa bilo predlani manj zaradi epidemije novega koronavirusa. Med njo oziroma zaradi nje se delo gasilcev ni bistveno spremenilo, upoštevati je bilo treba le nove varnostne predpise. "Intervencije ostajajo podobne, je pa posredovanje drugačno, saj moramo paziti na zaščitno opremo, kot so maske, rokavice. Predvsem ob intervencijah, kjer prihajamo v stik z večjim številom ljudi ali morebiti z obolelimi, smo določili dodatne zaščitne ukrepe." Zagotovili so jim tudi opremo za dekontaminacijo javnih prostorov. Izvajajo jo na območju Mežiške doline in Občine Dravograd.

Pri intervencijah je največ tehnične pomoči (odpiranj vrat stanovanj, vozil), veliko tudi na področju nekdanje ravenske železarne (delovne poškodbe, obolenja), precej je požarnega varovanja, posredujejo pri prometnih nesrečah, požarih, občasno pri reševanju živali. Med minulimi prazniki oziroma ob prehodu v novo leto je bilo mirno. Zabeležili niso nobene intervencije, kar je zelo redko. "Verjetno je k temu pripomoglo tudi to, da ni bilo ognjemetov, druženja in drugih zunanjih dogodkov. To pa ne pomeni, da so gasilci sedeli križemrok. Izvajali so redne obhode na območju železarne. Vsekakor bi si želeli več takih prehodov," je dejal direktor.

Krepitev, ne drobljenje

So relativno mlad kolektiv. V letu in pol gresta v pokoj še dva gasilca, zanju bodo iskali nadomestitev. Pogoj je peta stopnja izobrazbe in dobra telesna pripravljenost, ki jo je treba vzdrževati tudi po zaposlitvi. Pri intervencijah namreč nemalokrat dvigujejo ponesrečence in prenašajo bremena, biti morajo hitri, spretni in iznajdljivi, da so kos situacijam na terenu. V prostorih gasilskega zavoda imajo fitnes, v vsakem turnusu tako podnevi kot ponoči morajo vsaj za eno uro na trening. Omogočajo jim tudi možnost koriščenja smučišča in kopališča na Ravnah. "Moramo se zavedati, da naša kondicija ni pomembna samo za nas, ampak tudi za sodelavce v ekipi in predvsem za tiste, ki jih rešujemo."

Njihovo delo je mnogokrat stresno, zlasti ob nesrečah, požarih ... "Že od klica, ki ga sprejmemo v dežurno sobo, in do konca intervencije je ves čas prisoten adrenalin. Vsaka intervencija se razlikuje od druge, nista dva požara ali prometni nesreči enaki, vedno so specifike. Najtežja je intervencija, ko je vpleten otrok," pove direktor. Nemalokrat delo "nosijo" domov. Na vprašanje, kako se spopadajo s stresom, Salčnik pove, da se predvsem veliko pogovarjajo. Imajo psihosocialne zaupnike, z njimi opravijo razbremenilne pogovore.

Na območju Mežiške doline in Dravograda delujejo kot gasilska enota širšega pomena, aktivirajo se ob prometnih nesrečah, nesrečah z nevarnimi snovmi, reševanju z višin in iz globin. Njihov letni proračun je milijon evrov, od tega okoli 30 odstotkov prispeva Občina Ravne, tretjino družbe na območju nekdanje železarne Ravne, od osem do deset odstotkov država, ostalo pridobijo z izvajanjem storitev na trgu. Pogodbe imajo s prevaljskim Lekom in tudi z nekaterimi drugimi družbami.

S pogoji dela so zadovoljni, srečujejo pa se s prostorsko stisko. Glede tega se pogovarjajo z ravensko občino. Njihova želja je, da bi posredovali na območju koroške hitre ceste, ko bo zgrajena. Na njej so predvideni tudi predori mimo Prevalj in Raven. Zato bo treba dodatno zaposliti deset poklicnih gasilcev.

Imajo pa v Slovenj Gradcu ambicije, da bi imeli prostovoljno gasilsko društvo s poklicnim jedrom, podobno tudi v Radljah ob Dravi. Direktor glede tega pove, da z vsemi društvi sodelujejo za dobrobit prebivalstva in da med njimi ni konkurence. Se pa občasno opazi napetost. Spomnimo, da je minister za obrambo Matej Tonin ob nedavnem obisku KGZ izpostavil, da se nakazujejo interesi, da bi šla nekatera prostovoljna društva v poklicno jedro. V tem Salčnik vidi nevarnost, da se bodo stvari preveč razbile, zato je spodbudil koroške župane, da najdejo skupni jezik in v finančnem ter kadrovskem smislu krepijo obstoječi zavod.