Gledališče dela na Ravnah kritično do ZKŠTM: Dovolj je čakanja na kulturo, pokvarjenih želodcev in stresa

Ne gre za žalostno osebno zgodbo, temveč za problem kulture v Kulturnem centru (KC) Ravne na Koroškem, na Ravnah in tudi širše, sta poudarili Katja Vravnik in Tea Kovše, ustanoviteljici Gledališča dela in Zadruge ZRaven, ki sta na sebi lasten, izviren, performativen način prekinili sodelovanje s KC. Okna poslopja KC sta ob današnji poslovilni tiskovni konferenci polepili z razgrnjenim osnutkom strategije razvoja KC v obdobju od leta 2022 do 2026, ker ta v praksi ni zaživela oziroma ker sta ocenili, da je njena izvedba okrnjena v taki meri, da o razvoju kulture na Ravnah niti ni mogoče več govoriti.

Bilo je ogromno praznih obljub

"Ne odhajava sicer kot predstavnici Gledališča dela z Raven, temveč kot sodelujoči z Zavodom za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti (ZKŠTM) Ravne. Ker imava dovolj čakanja, pokvarjenih želodcev in stresa. Bilo je ogromno praznih obljub, čakanja, zgodilo se ni nič," sta poudarili Tea Kovše in Katja Vravnik. Po njunem bi bil skrajni čas za ponovno postavljanje vrednosti kulturi in kulturnim ustvarjalcem.

V Gledališču dela so razvili veliko projektov, ki bi lahko potekali v KC, a za to očitno ni interesa. "Da v tej hiši recimo ne bo kulturno-umetniške vzgoje, nama je res žal. Zapisali smo več stebrov delovanja, pomemben je bil tudi izobraževalni vidik, saj skozi izobraževanje vidiva tudi pot do boljšega sveta, kar tudi ves čas poudarjava. Imeli smo že dobro povezavo s šolami. Tako recimo ne bo svobodnega abonmaja, ki smo ga izvajali, projekta kulturne plaže, avdiovizualne kulture ... Želeli sva tudi, da bi zaživel kino in bi obnovili tudi povezavo z art mrežo. Ne bo niti rezidenc za umetnike ali pobratenih mest," je naštela Katja Vravnik in dodala, da k sreči ostajajo Jazz Ravne in drugi abonmaji ZKŠTM. Tako so nameravali v sodelovanju z Zavodom Petida razvijati pedagoške in kulturne smernice programa Kulturni futr, da bi ta zadostil potrebam šol in vrtcev na Ravnah (vrednost po letih v tem delu je bila od 2500 evrov v letu 2022 do 6500 evrov na leto v obdobju od 2024 do 2027).

Z drugimi še dobro sodelujeta

Tea Kovše je dodala, da v nasprotju z ZKŠTM, kjer ni posluha in komunikacije, dobro sodelujejo s Srednjo šolo Ravne. Izpostavila je zadnji projekt, ki ga bodo predstavili čez dva tedna - železno lutko, inovacijo na področju razvoja lutkovnega gledališča. Tudi osnutek strategije so zgolj premikali iz leta v leto, je poudarila in se vprašala, kakšna je prihodnost mesta, ki očitno ne bo dovolj vlagalo v kulturo.

Pri tem sta samozaposleni v kulturi izpostavili tudi, da delata veliko projektov, ki so prodorni - aktualno v sklopu lutke in demokracija - in se postavljajo na zemljevid mest Dunaj, Budimpešta, Beograd ... Da sta dovolj kulturno čakali, zdaj, ko je torta že razrezana in ko bodo spet razdeljevali neke koščke, pa ne vidita več pravega smisla. V strategiji je sicer za program KC začrtanih okoli 77 tisoč evrov v prvem letu, nato pa se postavka zviša na 104 tisoč in nadalje na 118 tisoč evrov. Ob tem sta omenili tudi vzporedni odhod vodje kulture iz ZKŠTM Tadeja Breznika, ki je sicer tudi (so)avtor strategije. Breznik sicer iz ZKŠTM odhaja iz osebnih razlogov, je pa po predstavitvi na svojem facebook profilu javno poudaril, da o novinarski konferenci Gledališča dela ni bil obveščen ter nanizal še nekaj vsebinskih dopolnitev.

Denarja je žal premalo

Direktor ZKŠTM Dejan Pandel je v odzivu dejal, da ga je nenadna tiskovna konferenca malo presenetila, sploh glede na to, da je sam ocenjeval, da so vendarle bili v dogovorih za sodelovanje in bi tako tudi uvrstili predstave v gledališki abonma. "Uradno nisem bil obveščen o odhodu, zato se mi zdi tak način sporočanja tudi malo nezrel," je ocenil. Žal so v celotnem programu oziroma strategiji začrtana finančna sredstva, ki jih za KC ne morejo zagotavljati, nadalje pojasnjuje Pandel. Na voljo imajo 25 tisoč evrov, pravi, to je realnost in tak proračun je tudi sprejel svet zavoda, mimo tega ne morejo.

Sami so sicer predlagali 50 tisoč evrov, a realnost je drugačna; 75 tisoč evrov tako nikakor ni bilo dosegljivih za vse začrtano, pravi. "Na žalost nista prišli do mene, da bi se pogovorili," je dejal v pojasnjevanju, da bi z Gledališčem dela sodelovali v okviru finančnih možnosti, najprej s pet tisoč evri. Na širša vprašanja, kako si predstavlja razvoj kulture in kaj načrtuje ZKŠTM v kulturnem sklopu, je pojasnil, da po odhodu Breznika to področje v ZKŠTM na novo prevzema sodelavec Andrej Gorenjak.

Na očitke iz lokalnega okolja, ki so širši, ne le iz Gledališča dela, da ZKŠTM bolj kot javni interes v ospredje postavlja komercialnega in so s tem v ospredju le tržno zanimive vsebine, pa je odgovoril, da ne držijo. Določen del je seveda komercialen, priznava, "sicer lahko ugasnemo vse" že v treh mesecih, a vseeno to ne velja za celoto. Deloma očitke zavrača tudi s tem, da nameravajo ponovno uvesti koroški abonma. Ta bo prinesel več lokalne vpetosti, saj bodo k sodelovanju pozvali vsa društva, s tem pa bodo dodajali tudi ljubiteljsko kulturo oziroma pomembne lokalne vsebine. Dogajanje v KC bo, je poudaril, tudi abonmaji bodo, in sicer jih bodo zdaj še dokončno opredelili.