Nejc Strojnik
Druženje gledališčnikov iz vse Slovenije je kljub kislemu vremenu v Kulturni dom v Podgorju prineslo veliko optimizma, dobre volje, smeha, plodnih pogovorov in novih znanj. "Dodana vrednost gledališke tržnice je gotovo izmenjava izkušenj, produkcij. Tukaj se sestavljajo abonmaji. Tržnice so kraj, kjer se izmenjujejo dobrine, v našem primeru so te dobrine kulturne," je navdušen, da se je letos na Koroškem zbralo rekordnih 35 gledaliških skupin razlagal Sergej Dolenc, ki je pri Koroškem deželnem teatru zadolžen za gledališko dejavnost. V okviru tržnice je vsaka gledališka skupina imela na voljo 5 minut za predstavitev, kjer so somišljenike seznanili s svojim delom, vmes sta bili izobraževanji o govoru in scenografiji, na koncu pa okrogla miza o novih izzivih.
Da je zmeraj fletno in da pridejo vsako leto, nam je razlagal Tomaž Košir iz jeseniškega Gledališča Toneta Čufarja. "Vsakič izvemo kaj novega, spoznamo nove ljudi, s katerimi delimo isto strast. Izmenjamo izkušnje, se dogovorimo za kakšno predstavo." Košir je vesel, da so zdaj pa končno minili tudi koronski časi. Pravi, da se vidi, da ljudje kulturo potrebujejo. "Mi imamo več dela kot pred korono, obisk pa je celo še večji." Njihovo gledališče šteje okoli 100 članov, od tega je približno 60 mladih. "Najbolj kritična so leta, ko gredo dijaki študirati v Ljubljano. Zelo se trudimo, da bi tiste zadržali in da gre tradicija naprej. Brez podmladka, če mladih ne zastrupiš z odrskimi deskami, lahko na vse pozabiš. Pri nas letno naredimo dve do tri predstave za odrasle, eno mladinsko in dve do tri otroške. Je kar pestro," se nasmehne Košir.
Izvzeli institucije in denar
V Sloveniji je pri javnem skladu za kulturne dejavnosti, ki tudi sodeluje pri projektu, registriranih 122 gledaliških skupin, ki se po besedah udeležencev precej trudijo, da na oder postavijo nove igre. Sergej Dolenc ob tem pove, da žanrsko prevladuje mešanica komedije in drame oziroma sporočilnost drame z elementi komedije. "Opažam tudi, da je v Sloveniji čedalje več abonmajskih predstav, kar pomeni, da je namen tržnice dosežen." Da gre za izjemno inovativen in zanimiv način izmenjavanja gledaliških predstav je prepričan tudi Marko Radmilovič iz Kulturno-umetniškega društva Jože Stupnik Svečina. "Gledališčniki smo naredili nekaj kar je v našem času zelo pomembno. Izvzeli smo vse institucije, izvzeli smo denar. Amaterska kultura se je že pred korono znašla v nezavidljivem položaju, sredstva so se zmanjševala, mnogokrat smo bili prepuščeni sami sebi. Gre za živo kulturo, za potrebo ljudi po združevanju, izražanju, zato se mi zdi to izjemno pomembno za družbo kot celoto," pravi Radmilovič, prepričan, da bi morali v lokalnih okoljih bolj prepoznati silnice in projekte, ki so vredni financiranja.
Gledališka tržnica je v svojih petih izvedbah postala precej pomembna, njeni učinki pa vsako leto bolj vidni. Koroški deželni teater ima smele načrte tudi za prihodnost, ko bi lahko dogodek razširili na dva dni in vključili še otroške in mladinske gledališke skupine.
