Tomaž Ranc
Slovenska gospodarska zveza iz Celovca je konferenco naslovila Preko izzivov do uspeha. Predstavili so tudi milenijci z obeh strani meje, kjer je bila izpostavljena tudi nujnost izgradnje tretje osi, mladi z obeh strani pa se tudi odseljujejo.
Koroško gospodarstvo se dviguje
Predstavnik Koroške gospodarske zbornice Meinrad Höfferer je poročal, da je Koroška avstrijska zvezna dežela z najvišjo rastjo. Če je regijski BDP še leta 2015 znašal 18,6 milijarde evrov, je leta 2017 zrasel za štiri odstotke. Izvozno-uvozna bilanca podjetij v tem letu kaže milijardo evrov presežka. Podjetja največ prodajo v Nemčijo (za 2,15 milijarde), v Slovenijo, ki je na četrtem mestu med državami, pa za 306 milijonov evrov, kar je trinajstodstotna rast kot leto poprej. Tudi uvozijo največ iz Nemčije (2,13 milijarde evrov), Slovenija pa je tukaj šesta in na Koroško izvozi za 237 milijonov produktov (3,5 odstotka manj kot leto prej.)
V raziskave in razvoj usmerjajo 3,2 odstotka BDP-ja, kjer so na tretjem mestu med deželami, razvoj spodbuja tudi s kritjem stroškov za ljudi, ki jih zaposlujejo v raziskavah in razvoju. Investitorje vabijo v vozlišče Silicon Avstrija in industrijske cone: Raziskovalni in tehnološki park v Celovcu s 34.000 kvadratnimi metri površin, industrijski park v Šentvidu ob Glini in v Velikovcu ob avtocesti (s cenami od 20 do 60 evro za kvadratni meter). Gradijo hitre železnice za boljšo pretočnost in baltsko-jadransko os, kjer naj bi Kitajske ladje za pot do končnih naročnikov prihranile pet dni, pretovorne postaje ... S priložnostmi Slovenije je vrnil predstavnik Spirita, ki je izpostavil zlasti vodilno vlogo Luke Koper.
Kako biti čezmejno uspešen
Svoje izkušnje v čezmejnem biznisu je nato podelilo pet poslovnežev, ki jih je izzval Marian Wakounig z zveznega ministrstva za finance. Alexander Novak, član uprave BKS Bank, koroški Slovenec, ki je 15 let vodil banko v Sloveniji, je povedal, da ima banka 1100 zaposlenih v več državah (Slovenija, Avstrija, Hrvaška, Slovaška), njena bilančna vsota je 8 milijard evrov. Dejal je, da je Koroško prizadela kriza, ko je vlada morala Hypo banko prodati za en evro. "V Sloveniji, Avstriji in na Hrvaškem ob krizi tri leta nismo mogli rasti, v Sloveniji je šlo v stečaj osem pomembnih gradbenih firm, zato smo morali biti previdni. A je tudi slovenske davkoplačevalce reševanje bank stalo 5 milijard evrov. Če se družba dobro razvija, se bodo tudi poslovno okolje in banke," je menil in izpostavil njeno trajnostno naravnanost. Na Wakounigov izziv, kako so pripravljeni na digitalizacijo, pa je dejal, da se prilagajajo. "Gotovinski posli izginjajo, bančne storitve lahko opravljaš od doma, na poti, a so bančne poslovalnice še vedno pomembne za svetovanje, zato jih nekatere velike banke zaradi bližine strankam spet odpirajo. Ni filiale brez sodelavcev, res pa je, da jih je sedaj manj," je dejal.
Predsednik SGZ je požel aplavz, ko je avstrijsko vlado pozval k ukinitvi poostrenega mejnega nadzora
Ravna se po zdravi kmečki pameti
Izkušnje z obeh trgov je delil še Blaž Šlemič, direktor podjetja Unija Consuling, ki kot računovodska in poslovno-svetovalna hiša deluje v 14 državah, zlasti vzhodnih. Slovenijo je ocenil kot državo v zgornjem rangu, a vidi rezerve pri pomoči domačim investitorjem in administraciji. Jakob Hraschan, direktor podjetja Panaceo, pa je govoril, kako je začel iz domače sobe, danes pa ima družinsko podjetje s 85 zaposlenimi in prodaja naravni mineral v dvajsetih državah.
Aplavz pa je požel Štefan Pavlinjek in podjetja Roto iz Murske Sobote, ki je vpet na globalni trg in tudi avstrijski trg. Petsto zaposlenih je preraslo iz družinskega podjetja, ki danes izvaža v 55 držav kar 4000 izdelkov, od čistilnih naprav, jaškov, plovil ... "Prisegamo na inovativnost, digitalizacijo in racionalnost, najpogosteje pa se ravnam po zakonu ZKP – zakonu kmečke pameti," je utemeljil svoja načela. "Slovenci zelo inovativen narod," vpliva upanje, k temu pa je morda pripomogla tudi prilagodljivost, ki je bila v zasebnem sektorju potrebna v času socializma.
