Bolečine po večurnem igranju kitare na kuhinjskem stolu so 35-letnega Prevaljčana Petra Renerja pripravile do tega, da je začel razmišljati o udobnejšem, bolj funkcionalnem stolu, na katerem bi lahko vadil kitaro. Amaterski kitarist se je v ta instrument zaljubil leta 2007 po koncertu Rolling Stonesov v Budimpešti: "Ko sem videl v živo igrati Keitha Richardsa, sem se odločil, da bom igral tudi sam." Danes izdeluje butične, individualizirane kitarske stole in obešala (nosilce) z unikatnimi motivi in dekorativne dizajnerske dodatke.
Zmotil ga je grd stol
"Zvečer sem ležal v postelji, bral sem knjigo, v kateri je pisalo, da ima vsak človek v sebi del za milijon dolarjev. Po bolečinah, ki sem jih v nogah občutil po igranju, sem se spraševal, kaj delam narobe. Ugotovil sem, da če zamenjam stol, bolečina izgine. V Nemčiji sem si nato kupil drag, a funkcionalen stol. A vizualna podoba me je zmotila, bil je grd. Takoj sem se usedel za mizo in začel skicirati. Skiciral sem na roko, dopisal mere, nato pa poslal prijatelju s programom za 3D-risanje, naj mi ga pripravi za laserski razrez. Nikoli nisem bil zadovoljen s tem, kar je naredil, zato sem se s pomočjo youtuba naučil risati sam," je povedal.
Ne stol, ampak prestol za kitarista
Perfekcionizem - prednost in slabost
"Perfekcionizem je dvorezen meč, imel sem težavo, saj sem svoj produkt kar izboljševal in izboljševal, ne da bi ga dal na trg oziroma šel do drugih kitaristov in jih prosil za testiranje. Zabubljen za računalnikom sem risal, brisal in risal. Ovirala me je tudi miselnost, da bom vse naredil sam. Na koncu prideš namreč do zaključka, da nisi vseved, da nimaš časa in energije niti volje," je povedal o težavah. Ugotovil je, kako pomembna je pomoč ljudi, ki so na nekaterih specifičnih področjih boljši, od njih lahko črpaš znanje in izkušnje.