Hmeljarji škropili, a občine naj ne bi bili obvestili

Jasmina Detela Jasmina Detela
13.06.2019 17:33

Civoz je vložil peticijo za prepoved uporabe fitofarmacevtskih sredstev pri hmeljarski dejavnosti na območju slovenjgraške mestne občine.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Andrej Petelinsek
Bernard Karner, Peter Metul in Samo Cokan, člani Civoza, menijo, da monitoring tal, zraka in pridelkov, ki ga bo naročila slovenjgraška občina, ni primeren in predlagajo biomonitoring tkiv.
Jasmina Detela

V Mislinjski dolini se problematika hmeljišč stopnjuje. Predstavniki Civoza - Civilne iniciative za varovanje okolja in zdravja občanov so na slovenjgraškega župana Tilna Kluglerja naslovili peticijo za takojšnjo prepoved uporabe vseh vrst pesticidov oziroma fitofarmacevtskih sredstev (FFS) pri hmeljarski dejavnosti na območju slovenjgraške mestne občine. Med razlogi za ta korak med drugim navajajo, da občinski svet na junijski seji ni sprejel njihove zahteve o obveznem obveščanju o škropljenju hmeljišč.
​Kot smo že poročali, bi slovenjgraška občina napovedi škropljenja objavljala na svoji spletni strani. Doslej jih še ni, Civoz pa sporoča, da hmeljarji že škropijo.

Moteča kemizacija, ne hmeljarji

Civoz je bil ustanovljen zaradi nekontroliranega postavljanja hmeljišč v bližino strnjenih naselij in ker se bojijo morebitnih negativnih vplivov uporabe fitofarmacevtskih sredstev na zdravje in okolje. Izdelali so analizo vremenskih pogojev škropljenja hmeljišč v lanskem letu, opravljena je bila tudi analiza odvzema vzorca zemljine s hmeljišča v okolici Slovenj Gradca. "Ugotovitve obeh kažejo, da Mislinjska dolina zaradi specifične lege ni primerna za pridelavo hmelja," je dejal predsednik Civoza Peter Metul.

Andrej Petelinsek

Za hmeljarje strožji ukrepi, če se dogovora ne bodo držali

Da je problem zanosa škropiv strahoten, meni tudi Karner: "Treba je ugotoviti, ali so ti zanosi nevarni. Vsako kemično sredstvo, ki ga človeški organizem vsrka, je zanj na nek način grožnja, najhujše pa je, da se kemična sredstva z leti akumulirajo." V Civozu poudarjajo, da ne gre za gonjo proti hmeljarjem, želijo le, da tehnološko storijo korak naprej z uporabo ekoloških škropiv in biorazgradljivih polipropilenskih vrvic, s čimer bi se zagotovili normalni pogoji za življenje občanom, kmetom, pridelovalcem vrtnin in poljščin ter normalni pogoji za povečanje samooskrbe.
Glede zahteve Civoza, da občina v odlok vnese najavo škropljenja, pa slovenjgraški župan razloži, da je predlog odloka pripravljen. "Na zadnjem sestanku smo s hmeljarji dosegli dogovor, da nas pravočasno obveščajo o škropljenju. Preden karkoli sprejmemo, smo jih še enkrat pozvali, naj nam to sporočijo. Če se dogovora ne bodo držali, ni še nič zamujeno," pojasnjuje župan. Od hmeljarjev doslej še niso prejeli napovedi škropljenja, čeprav naj bi jih po podatkih Civoza že izvajali. "Če se dogovora o obveščanju in določil pravilnika o varni uporabi FFS ne bodo držali, bomo na prihodnji seji obravnavali predlog odloka, ki bo še natančneje definiral pravila, njihovo izvajanje pa bomo nadzorovali karseda učinkovito in dosledno," dodaja župan. Vsebine peticije, ki so jo poslali tudi na ministrstvo za kmetijstvo in vlado - od njih pričakujejo, da v državnem prostorskem načrtu opredeli, da območje Slovenj Gradca ni primerno za uporabo FFS - pa še ni prejel, zato je ne more komentirali.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta