(INTERVJU) Neda Hudopisk: Pri okoljski sanaciji v zgornji Mežiški dolini ni bilo vse super, a končna ocena je pozitivna

Leto 2022 je leto izteka 15-letnega okoljskega sanacijskega programa zgornje Mežiške doline, ki je bil tudi glede na zadnje neuspele poskuse prenesti ga ali nekaj podobnega vpeljati v Celjski kotlini precedenčen - tudi v sedanjem času, ne le ob ocenjevanju okoliščin ob sprejetju. Četudi je bil program za Mežiško dolino vzpostavljen z odlokom vlade in ne z zakonom, je z vmesnimi ovirami le uspel priti do zastavljenega cilja, ki je bil izmeriti dovoljene vsebnosti svinca pri več kot 95 odstotkov triletnih otrok v Črni in Mežici. Kako ga kar se da celostno - od začrtanega do izvedbe - ocenjujete ob izteku?

"Če ugotavljava, da je zastavljeni cilj praktično dosežen, težko rečeva, da sta bila načrt in izvedba slaba. Če dodam, da je bil in še je program precej edinstven v Sloveniji, je ocena lahko še boljša. Pred 15 leti oziroma še nekaj let prej smo uspeli poiskati skupni interes in se dogovoriti, kaj bi lahko dejansko naredili v praksi. Od analiz smo se premaknili k reševanju problema, uspeli sestaviti program, ki je bil za vse sprejemljiv. Sprejeti odlok in program kljub oviram tudi izpeljati je uspeh tudi gledano iz današnjega časa. Ni bilo vse super, celotna ocena pa je vendarle pozitivna. Svinec pa v okolju zgornje Mežiške doline ostaja in tudi nadalje moramo upoštevati ukrepe za manjšo izpostavljenost."

Vse obdobje poteka sanacije je bil indikator ocenjevanja programa delež najmlajših otrok s prekomernimi vsebnostmi svinca. Čeprav po letih glede na vzorec niso bili povsem primerljivi rezultati, ki ponazarjajo trend upadanja, vendarle je opazno padlo število prekomerno s svincem preobremenjenih kot tudi visokih vrednosti svinca pri posameznikih. Če rezultate preletite, pokomentirate po letih - največjih upadov, rahlega poslabšanja vmes in nekakšne ustalitve -, kaj lahko zaključite ob siceršnjih vsakoletnih zaključkih?

"Zastavili smo zelo konkretno pot evalvacije: če so otroci izpostavljeni svincu, bo ta v njihovi krvi, manj bodo izpostavljeni, manj ga bo - torej merljivo in eksaktno. Hiter padec vrednosti v prvih letih izvajanja programa je bil logičen, saj so ukrepi za zmanjšanje prašenja v centru krajev vplivali na manjšo izpostavljenost večjega števila otrok. Kasnejše obdobje je bil padec manj značilen, vendar pa skozi celotno obdobje vendarle opazen. V posameznih letih je primanjkovalo sredstev za izvedbo ukrepov, v posameznih smo rezultate povezovali z vremenskimi pogoji in od tod tudi nihanja. V celotnem obdobju in tudi sicer pa ni dvoma, da so koncentracije svinca v krvi otrok nižje, če je manjša izpostavljenost onesnaženemu prahu in drugim virom svinca v okolju (zemlja, hrana, zrak in podobno). Ne smemo spregledati premika od splošnega k posameznemu. Dlje kot je program trajal, manj otrok je imelo visoke vsebnosti svinca, razlogi za visoke vrednosti pa so bili pri vsakem posamezniku različni. S tem postaneta raziskovanje problema in realizacija rešitev bistveno težja. Enostavno se je dogovoriti in izvesti preplastitev javne makadamske poti v strnjenem naselju, težko, znotraj programa praktično neizvedljivo, pa izvesti podoben ukrep okoli stare stanovanjske hiše z najemnimi stanovanji."

Je to, da ne bi imeli nobenega otroka s preseženimi vrednostmi svinca oziroma da sploh ne bi bilo odstopanj niti v povprečnih višjih vrednostih glede na specifike okolja, tudi močne zasidranosti svinca (tudi kadmija kot spremljevalca), sploh realno v tem okolju?

"Z zdravstvenega vidika je vsaka vsebnost svinca, tudi vsak vnos svinca v telo, nedopustna. Torej je s tega vidika ciljna vrednost za svinec v krvi nič, vendar ni dosegljiva. Želiš pa priti temu bližje. V ZDA (CDC) so tako leta 2012 izbrali mejno vrednost 50 µg svinca na liter krvi, ker je njihova študija pokazala, da ima višje vrednosti 2,5 odstotka otrok in to predstavlja obvladljivo število in s tem lahko delajo v smeri znižanja. Ko bo doseženo to, lahko nižajo naprej. Zelo podobno je veljalo za naš program. Imamo otroke z vrednostmi nad 100 µg svinca na liter krvi, s katerimi se lahko individualno ukvarjamo, z absorpcijami, dejavniki tveganja, s tveganji, ki v okolju še vedno ostajajo, individualnimi lastnostmi otroka in tveganji družine. Še prej pa imamo skupino otrok iz zgornje Mežiške doline, ki odstopa od slovenskega povprečja, zato se z njimi ukvarjamo skupinsko, izvajamo program. Tudi po koncu programa bodo vrednosti svinca otrok v tej dolini višje od slovenskega povprečja in bodo možnosti in vsaj naše želje za nadaljnje nižanje. Veliko večji izziv pa je na drugi strani - kaj narediti (omejevanje industrije, nadzor pri vsaki manipulaciji s tlemi, obsežna menjava tal ...). In koliko ter za kakšen učinek bi se to dalo realno narediti. Kopija plana izpred 15 let tu ni primerna rešitev."

Omenili ste omejevanje industrije. Okolje je bilo sanirano, a je do neke mere še vedno degradirano, zlasti Žerjav, ki ostaja industrijsko območje. Kako manevrirati znotraj tega polja, ko vendarle svinec kljub strožjim okoljskim zahtevam za industrijo ostaja del okolja, čeprav se ga hkrati skuša odpraviti?

"No, to pa je to ravnotežje, ki ga je treba poiskati, da lahko v tem okolju živiš. Industrija se mora držati pravil, tako v kontekstu onesnaževanja okolja kot tudi izobraževanja in varstva delavcev. Z vidika stanja okolja in s tem povezanega zdravja bi bilo bolje, če industrije v dolini ne bi bilo, ampak podobno bi lahko trdili tudi za cesto. Pa vsi vemo, da tako razmišljanje ne vodi k napredku. Osnovna problematika je sicer lahko javnozdravstvena, njeno reševanje pa zadeva praktično celotno družbo."

Kaj ste dognali pri starejših prebivalcih, ko ste ugotavljali tudi dolgoročne, dolgotrajne posledice svinca, naloženega tudi v kosteh pri ljudeh? To sicer ni bilo neposredno del programa, pa vendarle je del zgodbe. Kot tudi razne oblike raka, čeprav neposrednih povezav in zaključkov ob majhnih vzorcih nikoli ni bilo mogoče potegniti.

"Dejstvo je, da je svinec težka kovina, ki lahko na različnih ravneh škodljivo vpliva na razvoj in kasneje tudi na različne zdravstvene izide posameznika. Ker smo tako majhni v številu, zelo težko potegujemo zaključke o direktnem vplivu svinca. Seveda pa obstajajo študije na večjem številu ljudi, ki kažejo na tveganja. Svinec ima negativne učinke na zdravje vseh organskih sistemov, saj so mehanizmi delovanja svinca skupni vsem tipom celic, poleg tega se v telesu dobro porazdeli. V epidemioloških raziskavah najbolj proučevani zdravstveni izidi zajemajo učinke na nevrološki, srčno-žilni, hematološki in imunski sistem, reprodukcijo in razvoj ter učinek na ledvice. Klinični znaki kronične zastrupitve s svincem se lahko odražajo kot utrujenost, slabokrvnost, motnje vedenja, motnje razpoloženja, motnje psihomotoričnih funkcij in prezgodnji porodi, okvare ledvic in kostnega sistema."

Ker so ukrepi v epidemiji do neke mere podobni kot pri obvarovanju pred vplivom svinca, je v bistvu epidemija v tem okolju na neki način utrdila snov pri vplivih svinca - praktično, kar zadeva vsakdanja, elementarna ravnanja, higieno rok na primer. Čeprav je gotovo ob dejstvu, da je izpodrinila program, potisnila svinec vsaj s te zdravstvene plati bolj v ozadje.

"Najboljši so enostavni ukrepi s širšim spektrom pozitivnih učinkov na zdravje. To je že stara mantra javnega zdravja - preventiva je boljša od kurative. Higiena, prehrana, gibanje so temeljne dejavnosti, s katerimi preprečujemo obolenja in ohranjamo zdravje. Svinec je klasika, o njem vemo skoraj vse, z njim živimo že od nekdaj, korona pa je nova, pri njej je negotovosti precej in so možna velika presenečenja. Zato je logično, da delujemo preventivno in se trudimo, da ne doživimo neprijetnih presenečenj, pri svincu pa lahko delujemo nekoliko bolj umirjeno. Program je tudi v epidemiji potekal naprej. Morali smo prilagoditi pristope in se precej umakniti iz neposredne fizične okolice vpetih, bilo je manj roditeljskih sestankov, ni bilo delavnic v vrtcih, ni košaric z varno hrano. Smo pa bili prisiljeni poiskati nadomestila, ki pomenijo večjo pestrost. Tudi v zadnjih dveh letih smo uspeli izvesti monitoring vzorcev krvi otrok, kar seveda ne gre na daljavo. V tem času so se še bolj izklesale ideje o nadaljevanju in prioritetah našega nadaljnjega delovanja na tem področju."

Kako je z otroki, ki so v preteklosti imeli povišane vsebnosti, dobivate povratne informacije pediatrov potem, kakšna je povezava, so bili pri kom odkriti kakšni resni zapleti, slabše zdravje?

"S pediatri sodelujemo z izmenjavo informacij o sledenju otrok. V bližnji preteklosti ni bilo stanj, ko bi lahko govorili o akutnih zastrupitvah s svincem in neposredni terapiji. Tega ni. So pa bila ugotovljena določena odstopanja v zdravju otrok, ki bi jih lahko povezovali tudi z izpostavljenostjo svincu. Od začetka programa so bile posamezne, zelo redke obravnave otrok pri specialistih v Centru za klinično toksikologijo UKC Ljubljana, tudi posvetovanja pri specialistih v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec. Pri nekaterih otrocih je bila vpeljana terapija z železom, o zelo hudih posledicah za zdravje, ki bi jih lahko pripisali neposredno izpostavljenosti svincu, pa ne moremo govoriti. Ampak pri kronični izpostavljenosti svincu je problem, da škodljivo deluje povsod po malem."

Nekaj je bilo ob ocenjevanju uspešnosti tudi kritik v smislu nabora ukrepov oziroma ob ponovnih ocenah vselej gledamo drugače. Gotovo je del - recimo asfaltiranje javnih površin, kamor je bilo vloženega tudi največ denarja - odigral širšo vlogo v občinskih politikah, ne le v ukrepih. Bi se tu, tudi glede na prakse iz tujine, po katerih ste se zgledovali, dalo drugače pristopati?

"Asfaltiranje cest je eden izmed ukrepov, ki zmanjša prašenje, in s tem je upravičeno. Najboljši odgovor, zakaj ni bilo asfaltiranja v Arnoldsteinu, je bil, ker so ceste že v osnovi asfaltirane. Nič ni narobe, če ima ukrep več pozitivnih učinkov, tudi za sam izgled kraja. Povsem drugače je, če zaradi tega zmanjka denarja za sanacijo otroškega igrišča ali če je ob asfaltirani cesti široka bankina iz onesnaženega gramoza. Mimogrede - ko smo v Arnoldsteinu omenili reciklažo stare rudniške halde, so zgolj vprašali, ali brez predčiščenja - sledili pa so tišina in začudeni pogledi. Še en zgled iz Arnoldsteina je menjava vrtnih tal. Tam so zgradili nekakšno kapsulo, ki preprečuje izcejanje vod, podobno kot pri odlagališčih odpadkov, in tja odlagali onesnaženo zemljo, ki so jo zamenjali z manj onesnaženo iz bližnje okolice. Tudi ta je bila po standardih prekomerno onesnažena, vendar so za sprejemljiv strošek dosegli precejšne izboljšanje."

Ocenjevali ste že, da so potrebni nove ideje in zagon pri neki obliki nadaljevanja sanacijskega programa.

"Naše nadaljevanje vidim v stalnem ozaveščanju, motivaciji in informiranju staršev, otrok na zanimiv način o pomenu vsakdanjih ukrepov za življenje s svincem. Takrat smo omenili tudi, da se moramo sogovorniki razumeti. Sodelavci, ki so začeli s programom pred 15 leti, so danes 15 let starejši, starši otrok pa so približno enako mladi. V tem času se je komuniciranje silovito razvijalo. Okrepiti bo treba poti komuniciranja, vključiti družabna omrežja in druge hitre digitalne poti, prenesti in posredovati vsebine preko mobilnih telefonov."

NIJZ v preteklosti ni bil ne tako poznan niti ne tako na udaru kot v epidemiji, v celotnem obdobju izvajanja okoljskega sanacijskega programa gotovo, čeprav je bil omejen na ravensko enoto, ni bil tako izpostavljen. Kako se s tem soočate ob vsej (pre)obremenjenosti in povsem drugačnem delu?

"V naši regiji in enoti naj izpostavim zelo dobro povezanost na vseh ravneh. Pritisk, ki večkrat izhaja zunaj naše regije, je največji stres. Ko nimaš vpliva na rešitve, se pa trudiš delati dobro. To smo tudi delali, skupaj smo iskali rešitve v dani situaciji. Epidemija bo minila in mi bomo morali delati naprej skupaj. Tega me ni strah, verjamem, da je naša povezanost še večja."

Kako povrniti stroki, znanosti, znanju načeto zaupanje v času, ko je to ob deljenosti glede cepljenja povsem zrušeno. Vidite kakšen vzvod?

"Verjamem, da je nujno potrebna pozitivna komunikacija. Na več področjih bomo morali začeti znova. Smo že večkrat začeli skupaj z ničle in verjamem, da nam bo tudi tokrat uspelo."