Je predvidena trasa daljnovoda v Dobji vasi res najbolj optimalna?

Na Ravnah bodo, če se bodo uresničili načrti Elesa in bo prihodnje leto sprejet državni prostorski načrt (DPN), v letu 2023 pričeli graditi štiri kilometre dolgo dvosistemsko 220 kV daljnovodno povezavo v bodočo razdelilno transformatorsko postajo (RTP) Ravne, ki bo zgrajena na območju železarne. Načrtovan daljnovod se bo na območju Podkraja navezal na daljnovod Podlog-Obersielach, občane, ki so se združili v civilno iniciativo Zelene Ravne, pa moti predvidena trasa daljnovoda, ki je bila septembra 2019 določena s sklepom vlade. "Kritičen je predvsem zadnji del predvidenega daljnovoda, od vrha smučišča Poseka do železarne. Tam je območje trim steze, kjer se dnevno zadržuje veliko ljudi, gre za zeleno rekreacijsko območje. V neposredni bližini sta gimnazija in srednja šola, kjer se šola tisoč dijakov, na drugi strani je naselje Janeče," je jasen Matjaž Ogris iz civilne iniciative, ki ni proti gradnji, si pa želi, da bi zadnji kilometer daljnovoda potekal v zemlji. "Zagotovo se da najti kakšna bolj zelena rešitev in se območja ne degradira."

V študiji variant so bile res tudi druge trase, ki so v spodnjem delu potekale med naseljem Dobja vas in trgovino Inpos, pri Elesu pa izbrano varianto upravičujejo s tem, da ta ne poteka preko obstoječih ali načrtovanih zemljišč, namenjenih stanovanjem ali centralnim dejavnostim, in da nima vpliva na prostorski razvoj v širšem območju. Dodajajo še, da trasa daljnovoda ne omejuje razvoja Poslovne cone Ravne in je v največji meri odmaknjena od območij poselitve. V številkah to pomeni, da bo najbližja hiša od daljnovoda tlorisno oddaljena dobrih 90 metrov, ob upoštevanju višine vodnikov in reliefa terena pa okoli 120 metrov.

Civilna iniciativa prepozna?

Pri Elesu pravijo, da so pri oblikovanju variant in njihovi evaluaciji ves čas tesno sodelovali z občino in zavodom za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti. "Sprejeta varianta je bila z njimi usklajena in predstavlja optimum tega, kar se v tem prostoru da storiti. Civilna iniciativa je svoje zahteve, ki se precej razlikujejo od mnenj vseh drugih deležnikov v prostoru, posredovala v času nastajanja osnutka DPN-ja, torej šele takrat, ko je bila izbrana varianta že sprejeta na vladi," pojasnjujejo na Elesu, kjer predlog civilne iniciative, da se v zadnjem kilometru daljnovod spelje v zemlji, označujejo za najslabšo možno rešitev. "Vgradnja dveh sistemov kablovoda v nestabilno strmo pobočje, po katerem vod poteka, bi bila tako za naravno okolje kot tudi za ljudi, ki tam živijo, izredno nevarna, saj bi povzročila veliko nestabilnost terena. Poseg v prostor bi bil tudi s stališča ohranjanja gozdnih površin in ohranjanja zelenega pasu ter športnih površin uničujoč, saj bi bila poseka v širini okoli 20 metrov brez možnosti kasnejše zasaditve prav gotovo veliko slabša kot zdaj načrtovani daljnovod, ki bo ohranil praktično celoten gozd in pri katerem bodo vodniki potekali nad drevesnimi krošnjami." Kabelska izvedba bi bila tudi dražja. Celotna investicija gradnje daljnovoda in RTP Ravne je ocenjena na okoli 16 milijonov evrov. Ocene kabelske izvedbe sicer na Elesu niso izdelali, a je ta po njihovih izračunih od 7- do 10-krat dražja. "Ocenili smo, da bi bil poskus take izvedbe precej neodgovoren in bi predstavljal zelo veliko tveganje za obratovanje voda in za okolico," odgovarjajo.

Na občini so pripravljeni plačati študijo

Trasa je sicer res že izbrana, ni pa še sprejet DPN. Matjaž Ogris iz civilne iniciative zato ostaja optimist, da bi vendarle našli bolj prijazno rešitev, ki bi ustrezala vsem. Jeseni bodo na Ravnah pripravili javno razgrnitev, na kateri bodo občani lahko podali predloge. Ogris na tem mestu poziva občane, da se razgrnitve udeležijo in pomagajo najti bolj ustrezno in sodobnejšo rešitev. Ena obravnava okoli daljnovoda je v preteklosti na občini že bila, a na njej po besedah župana Tomaža Rožena ni bilo pripomb. Ogris pravi, da za omenjeno obravnavo takrat niti ni vedel, občini pa očita, da zadeve dela preveč potihoma. Župan pravi, da je tudi prvotno stališče občine šlo v smeri, da se daljnovod v čim večji meri kablira, a so bili zavrnjeni. Eles je namreč s študijami dokazoval, da so vplivi daljnovoda na stebrih na okolje minimalni. Občina je nato zahtevala omilitvene ukrepe za preprečitev, zmanjšanje oziroma omilitev negativnih vplivov daljnovoda. Gre za ukrepe, kot so višji stebri, manj posekanega gozda in podobno. Po besedah Rožena je občini, tako kot predlagajo v civilni iniciativi, treba plačati tudi neodvisno študijo z jasno zastavljenimi vprašanji. "Da se z več vidikov preveri, ali je rešitev, ki je trenutno aktualna, res najbolj optimalna in ima najmanj vplivov na okolje," je dejal župan.

Če bo DPN res sprejet v začetku prihodnjega leta, bi lahko začeli delati leta 2023. Gradnja samega daljnovoda bi nato trajala približno pol leta, precej daljša pa bi bila gradnja pripadajoče RTP Ravne. Na Elesu pravijo, da bodo koristi daljnovoda precej širše od same železarne, saj je področje Mežiške doline eno najslabše napajanih področij v Sloveniji. "Na tem področju je zaradi tega močno omejen razvoj gospodarstva, zaradi slabe kakovosti in pogostih upadov napetosti so na slabšem tudi prebivalci tega področja. Z izgradnjo daljnovoda se bo bistveno izboljšala zanesljivost napajanja, povečala se bo razpoložljivost, hkrati pa bodo odpravljene pomanjkljivosti v kvaliteti električne energije," še pravijo v Elesu.